Ponedeljek, 28. 12. 2020, 8.37
3 leta, 10 mesecev
Katastrofa pri naših sosedih: potres, kot ga v Evropi še ni bilo
Hrvaška in del Slovenije si bosta 28. december 2020 zapomnila po jutranjem potresu, ki je iz postelje vrgel marsikoga. 28. december je sicer datum, na katerega se potresa spominjajo tudi naši zahodni sosedje. Na današnji dan pred 112 leti se je v Italiji namreč zgodil najbolj uničujoč potres v zgodovini Evrope.
28. decembra 1908 so se prebudila tla na skrajnem jugu Italije. Glavni sunek potresa z epicentrom globoko v Mesinskem prelivu, morski ožini, ki ločuje konico italijanskega "čevlja" in otok Sicilijo, je trajal skoraj pol minute. Po Richterjevi lestvici je dosegel magnitudo 7,5, po Mercallijevi pa stopnjo XI, ki označuje katastrofalen potres.
Lokacija epicentra potresa.
Šlo je za verjetno najbolj uničujoč potres v zgodovini Evrope. Mesti Messina in Reggio Calabria, ki ležita na nasprotnih bregovih Mesinskega preliva, sta bili skoraj povsem zravnani s tlemi.
V Messini je bilo uničenih ali nepopravljivo poškodovanih več kot 90 odstotkov vseh zgradb, povsem razdejano je bilo tudi staro mestno jedro v mestu Reggio Calabria. O gmotni škodi so poročali na območju, velikem za petino Slovenije.
Razdejana katedrala v kraju Palmi, ki leži več kot 30 kilometrov od epicentra potresa.
Nekateri mornarji, ki so se vračali v pristanišče v Messini, sploh niso več prepoznali obale, saj se je ta med potresom ugreznila za nekaj metrov.
Del pristanišča v Messini po potresu.
Z vidika smrtnih žrtev je bil potres ekstremen. Po nekaterih ocenah je umrlo celo več kot 100 tisoč ljudi, od tega približno tri četrtine v Messini. Glavni dejavnik za izredno smrtnost je bil čas potresa. Zgodil se je ob 5.20 po lokalnem času, ko je večina ljudi še spala. Mnogi so umrli, ker so se nanje zrušila njihova domovanja. Na tisoče ljudi je preživelo prvotni sunek, a so ostali ujeti pod ruševinami in umrli v grozljivih mukah.
Trupla žrtev potresa so več dni ležala na ulicah Messine in Reggia Calabrie.
Še več kot tisoč ljudi je umrlo zaradi cunamija, ki je sledil potresu, najverjetneje pa ga je sprožil globokomorski plaz v Mesinski ožini.
Messina je v potresu izgubila približno polovico vseh prebivalcev, mesto pa si od naravne katastrofe ni opomoglo skoraj pol stoletja. Nekatere družine so bile brez domov še v 50. letih prejšnjega stoletja, živele so v lesenih barakah v soseski, zgrajeni posebej za prebivalce mesta, ki so preživeli potres.
Barakarsko naselje, kjer so še desetletja živeli tisti, ki so v potresu izgubili domove.
Prizadevanja prebivalcev Messine pri iskanju novih domov je sicer dodatno otežilo bombardiranje juga Italije med zavezniško invazijo Sicilije v času druge svetovne vojne. Messina je bila ob Neaplju, Palermu in Cagliariju ena od strateško najpomembnejših tarč.
Potres na jugu Italije glede na magnitudo sicer ni bil najsilovitejši v zgodovini Evrope. Tla so se močneje tresla že prej – leta 1802 v Romuniji, leta 1755 na Portugalskem, leta 365 v Grčiji.
Več fotografij posledic potresa v Messini 28. decembra 1908:
Odstranjevanje ruševin z ene najpomembnejših prometnih poti v Messini.
Uničenje ob obali.
Fotoreporterja sredi ruševin.
Preživeli so potres, v katerem je umrla polovica njihovih someščanov.
Mnogi prebivalci Messine so prvo noč po potresu preživeli na prostem ali pa v šotorih.
4