Karadžić v Haagu obtožen genocida in drugih zločinov

Združeno obtožnico je potrdilo maja 2001. Karadžić je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti, kršitve vojnega prava in hudih kršitev ženevskih konvencij. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prvo obtožnico proti Karadžiću in nekdanjemu poveljniku vojske Republike srbske, generalu Ratku Mladiću, vložilo julija 1995. Imela je 16 točk, od tega se je ena nanašala na genocid in tri na zločine proti človečnosti. Drugo obtožnico o zločinih v Srebrenici je sodišče vložilo novembra 1995. Sestavljalo jo je 20 točk, pri čemer je ena govorila o genocidu, devet pa o zločinih proti človečnosti.

14. oktobra 2002 je nato sodišče odpečatilo novo obtožnico proti danes 63-letnemu Karadžiću (ta je bila sicer potrjena že 31. maja 2000, a je ostala zapečatena), ki je združila obe prejšnji obtožnici in je bila ločena od obtožnice proti Mladiću. Nova obtožnica ima 11 točk: ena se nanaša na hudo kršitev ženevskih konvencij, tri na kršitve vojnega prava in običajev, dve na genocid in pet na zločine proti človečnosti.

Na podlagi tako njegove osebne odgovornosti kot tudi njegovega takratnega položaja obtožnica Karadžića bremeni genocida, sostorilstva pri genocidu, iztrebljanja, umora, namerne usmrtitve, izgona, deportacij, nehumanih dejanj, protipravnega izvajanja nasilja nad civilisti ter zajetja talcev.

Zakrivil zločine, katerih cilj je bil zagotoviti nadzor nad deli BiH Karadžić je, tako obtožnica, sam ali v sodelovanju z drugimi - med drugim z nekdanjim predsednikom parlamenta Republike srbske Momčilom Krajišnikom in svojo naslednico na položaju predsednika Republike srbske Biljano Plavšić - med 1. julijem 1991 in 31. decembrom 1992 zakrivil zločine, katerih cilj je bil zagotoviti nadzor nad tistimi deli BiH, ki so bili razglašeni za del Republike srbske.

Za uresničenje tega načrta je vodstvo bosanskih Srbov zasnovalo in vodilo postopke, ki so vključevali ustvarjanje nemogočih življenjskih razmer, izgon in nasilje s ciljem spodbuditi izselitev nesrbskega prebivalstva s teh območij. Vključevali so tudi prisilno preseljevanje in celo usmrtitve vseh, ki niso želeli oditi prostovoljno, je v obtožnici zapisalo haaško tožilstvo.

Vojska bosanskih Srbov kot tudi milice in policija Republike srbske so izvajale vrsto akcij, s katerimi so skušale bistveno zmanjšati število muslimanskega, hrvaškega in drugega nesrbskega prebivalstva v več občinah na območju BiH. Med marcem in 31. decembrom 1992 so sile bosanskih Srbov prevzele popoln nadzor nad vsemi temi občinami, pogosto s silovitimi napadi, ki so bili izvedeni koordinirano in načrtno, piše v obtožnici.

Kot nadaljuje, so bili organizacija in vodenje prevzema oblasti ter kontinuiran izgon in prisilno preseljevanje - še posebej v občinah Bijeljina in Banja Luka ter na območju Srebrenice so se ti postopki nadaljevali do 30. novembra 1995 - v rokah Srbske demokratske stranke (SDS), vojaškega in policijskega vodstva ter lokalnih oblasti.

Prizorišča najhujših zločinov Prizorišča najhujših zločinov so bili Bijeljina, Bratunac, Šamac, Brčko, Doboj, Foča, Ilijaš, Ključ, Kotor Varoš, Prijedor, Rogatica, Sanski most, Srebrenica, Višegrad, Vlasenica, Zavidovići in Zvornik, poleg tega pa še številna druga mesta v BiH, ki so bila pod nadzorom sil bosanskih Srbov.

Prisilno preseljenih na desettisoče ljudi Obtožnica piše o umorih na tisoče bosanskih Muslimanov in Hrvatov, prisilnih preselitvah na desettisoče ljudi, poboju več tisoč prebivalcev Srebrenice, namernem obstreljevanju številnih mest in vasi ter nehumanem ravnanju in mučenju Muslimanov, Hrvatov in drugih nesrbskih prebivalcev BiH. Enaka obtožnica se nanaša tudi na Mladića.

Mladić ostaja na begu 66-letni Mladić medtem sicer ostaja na begu in je po ponedeljkovi aretaciji Karadžića eden od dveh haaških ubežnikov - poleg 49-letnega Gorana Hadžića, ki je bil v času vojn na območju nekdanje Jugoslavije predsednik samooklicane Republike Srbske krajine, ki je zavzemala približno tretjino območja Hrvaške. Hadžić naj bi bil odgovoren za poboje več sto Hrvatov in pripadnikov drugih etničnih skupin. Haaško sodišče je sicer skupaj obtožilo 161 ljudi.

Zaradi poboja v Srebrenici doslej obtoženih 19 ljudi, obsojenih le šest Zaradi poboja okoli 8000 muslimanskih moških in dečkov v Srebrenici leta 1995 je haaško sodišče doslej obtožilo 19 ljudi, le šest pa jih je že tudi obsodilo. Z aretacijo Karadžiča na prostosti od 19 obtoženih ostaja le še ena oseba - Mladić.

Med obsojenimi je najpomembnejši general Radislav Krstić, ki je vodil napad na to muslimansko enklavo. Sodišče ga je najprej obsodilo na 46 let zapora, nato pa mu je leta 2004 kazen znižalo na 35 let. Tudi obtožnica proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću je zajemala poboj v Srebrenici, a je Milošević še pred obsodbo umrl.