Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje

Strokovnjaki, ki svetujejo avstrijski vladi, so ugotovili, da lastnikov obveznic Hypo Alpe-Adria-Banke ne morejo prisiliti, da bi delili stroške likvidacije banke, je dejal avstrijski finančni minister. Avstrijski finančni minister Michael Spindelegger je dodal, da bo vlada kmalu začela pogovore z nekdanjim lastnikom Hypa BayernLB o delitvi bremena ter da se bo vlada do konca marca odločila o konkretnih korakih za razbremenitev banke. Zagotovil je, da davkoplačevalci ne bodo nosili celotnega bremena likvidacije banke.

V Avstriji še vedno odmeva napoved guvernerja avstrijske centralne banke Ewalda Nowotnyja, da bo morala Avstrija uvesti stroge varčevalne ukrepe zaradi bančne luknje banke Hypo. Reševanje podržavljene banke bo avstrijske dolgove povečalo za 17,8 milijarde evrov na 256,8 milijarde evrov oziroma z zdajšnjih 74 odstotkov BDP na 80 odstotkov BDP.

Naglo širjenje po Balkanu Zgodba banke Hypo, ki je prisotna tudi v Sloveniji, se je začela leta 1896, ko jo je Koroška ustanovila kot deželno hipotekarno ustanovo. Do konca hladne vojne je bila v evropskem okviru majhna finančna institucija. Leta 1982 je postala univerzalna banka, deset let pozneje pa je zavarovalnica GRAWE postala eden njenih večjih lastnikov, s čimer je nastal Hypo Group Alpe-Adria.

Po padcu komunizma v Evropi je pod vodstvom Wolfganga Kultererja Hypo sprejel strateško odločitev o hitrem širjenju svojega poslovanja na področje Balkana. Z naglim širjenjem je postal peta največja avstrijska banka.

Milijardne nasedle naložbe Med hitrim osvajanjem novih trgov se je Hypo zapletel v številne sumljive posle. Nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja so novembra 2012 obsodili na deset let zapora v združenem primeru Hypo in Ina-Mol, ker je prejel pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z banko Hypo o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let 20. stoletja.

Desetletje nezadržnega širjenja po Balkanu je banki pustilo milijardne nasedle naložbe. Dežela Koroška je v času vladavine Jörga Haiderja banki podelila veliko preveč poroštev, da bi jih lahko poplačala.

Kriza poglobila težave banke Poskus krepitve banke s tveganimi finančnimi posli je leta 2004 privedel do izgube v višini 328 milijonov evrov, kar je privedlo do izdaje novih delnic, da bi se zbral denar za pokritje izgube. Hypo se je zaradi tveganih investicij, ki se niso izšle, v težavah znašel že pred izbruhom krize. Banka je bila vpletena v več afer glede odobravanja tveganih posojil, podkupovanja in sumljivih poslov v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu. Izbruh svetovne krize leta 2008 je zanjo pomenila le še dodaten udarec.

Čeprav se je ocenjena vrednost premoženja banke s 24,2 milijarde leta 2005 povečala na 42,3 milijarde evrov leta 2008, je bavarska banka Bayerische Landesbank leta 2007 kupila 50 odstotkov Hypa plus eno delnico za samo 1,6 milijarde evrov. Decembra 2009 so BayernLB, Kärntner Landesholding in GRAWE prodali svoje deleže banke avstrijski vladi za po en evro vsak. BayernLB ni več hotel vlagati denarja v ta finančni sod brez dna, s prodajo avstrijski vladi pa se je bil prisiljen odpovedati velikanskim terjatvam.

Eden najbolj umazanih poslov na Koroškem Iz časa prodaje Hypa BayerischeLB so nastali številni škandali, ki so marsikaterega politika stali kariere. Na dan so začela prihajati pričevanja o političnem vplivu na podeljevanje posojil, škandali so leta 2012 na Koroškem privedli celo do predčasnih deželnih volitev. Večina denarja od prodaje banke, ki velja za enega najbolj umazanih poslov na Koroškem, je končala na računu Ljudske stranke (ÖVP) in Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ).

Heider, ki je veljal za glavno osebo nezakonitega strankarskega financiranja, se je s smrtjo leta 2008 izognil morebitnemu sojenju, to pa ni ušlo nekdanjemu predsedniku ÖVP na avstrijskem Koroškem Josefu Martinzu, ki je bil zaradi poneverb pri prodaji deželnega deleža Hypa obsojen na štiri leta zapora. Zaradi korupcijskih obtožb je bil na pogojno zaporno kazen in visoko denarno globo obsojen tudi nekdanji predsednik FPK Uwe Scheuch.

V šahu drži celotno Avstrijo Nekdanjega direktorja Hypa Kultererja so leta 2010 aretirali, nato pa so mu s še dvema soobtožencema sodili zaradi nevestnega poslovanja zaradi odobritve dveh posojil ob posredovanju Haiderja v skupni višini več kot dveh milijonov evrov, in sicer letalski družbi Styrian Spirit, ki je pozneje propadla.

Če je škandal odnesel nekatere politike, pa so ogromni dolgovi banke ostali. Nekoč majhna deželna banka zaradi spleta okoliščin v obliki izbruha krize leta 2008, političnega vmešavanja in pohlepa v šahu drži celotno Avstrijo.

Banka mora prodati svojo poslovno mrežo Avstrijska vlada je leta 2009 banko nacionalizirala, da bi preprečila njen propad. Zavezala se je, da je do njene likvidacije ne bo pustila v insolventnosti, saj bi to za deželo Koroško kot njenega največjega poroka (v višini okoli 12,5 milijarde evrov) pomenilo finančni zlom, ta pa bi imel lahko usodne posledice za celotno državo.

Evropska komisija je Avstriji dovolila, da z državno pomočjo rešuje banko, ta pa mora do konca leta 2015 prodati svojo poslovno mrežo. Maja 2013 je Hypo svoj avstrijski del prodal indijskemu holdingu Anadi Financial Holdings za 65,5 milijona evrov, kar je precej manj od knjižne vrednosti. Banko čaka še prodaja hčerinskih družb, tudi v Sloveniji, kjer so, kot pravijo, na dobri poti, da se kot mreža privatizirajo.