Kako Skandinavci zasedejo visoke položaje

Skandinavske države imajo v svetu velik ugled, pogosto se uvrščajo na vrhove seznamov najbolj demokratičnih, najbolj socialnih držav, držav z najboljšim življenjskim standardom in podobno. Švedska, Danska, Norveška in Finska imajo skupaj okoli 26 milijonov prebivalcev, a njihovi državljani pogosto zasedajo pomembne položaje v mednarodnih organizacijah.

Jens Stoltenberg, nekdanji norveški premier, bo vodenje severnoatlantskega zavezništva Nato prevzel od nekdanjega danskega premierja Andersa Fogha Rasmussena. Thorbjorn Jagland, še en nekdanji norveški predsednik vlade, je nedavno dobil drugi mandat kot generalni sekretar Sveta Evrope. Trenutno je največ pozornosti deležna danska premierka Helle Thorning-Schmidt, ki je favoritka za mesto predsednice Evropskega sveta, ko ga bo izpraznil Belgijec Herman Van Rompuy.

Finec se je odpovedal vodenju vlade za evropsko službo Tako kot mesto visokega zunanjepolitičnega predstavnika in mesto šefa evroskupine naj bi mesto predsednika Evropskega sveta zapolnili na vrhu EU 16. julija, potem ko bo Evropski parlament nekdanjega luksemburškega premierja in nekdanjega šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja potrdil za predsednika Evropske komisije.

Helle Thorning-Schmidt, ki jo je podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel, je zanikala, da bi jo mesto zanimalo, češ da si želi socialne demokrate popeljati do nove zmage na volitvah naslednje leto. Podobno igro je leta 2009 igral Fogh Rasmussen, ki je vztrajno zanikal, da ga zanima mesto prvega moža Nata. Kasneje se je izmotaval, da "agitiranje" in "biti kandidat" ni eno in isto.

Drugi politiki so manj sramežljivi. Nekdanji finski desnosredinski premier Jyrki Katainen je odstopil s položaja, da bi si poiskal pomembno mednarodno službo. Trenutno je začasni komisionar za gospodarstvo (na tem mestu je nasledil še enega Finca Ollija Rehna), na tem položaju pa utegne ostati še naprej, ali pa prevzeti vodenje evroskupine.

Prva generalna sekretarja ZN-a Skandinavca Švedski zunanji minister in tudi nekdanji premier Carl Bildt se omenja kot možnost za zunanjega predstavnika unije, čeprav mu nekateri očitajo preveliko osornost.

Skandinavci so vidna mesta zasedali tudi v preteklosti. Švedski diplomat Dag Hammarskjöld je bil leta 1953 po odstopu Trygveja Lieja (ta je bil v času norveške vlade v Londonu med letoma 1940 in 1945 norveški zunanji minister) na svoje presenečenje izvoljena za drugega generalnega sekretarja Združenih narodov. Štiri leta je bil ponovno izvoljen, leta 1961 pa je v sumljivih okoliščinah umrl v letalski nesreči. Nekdanji predsednik ZDA John F. Kennedy ga je označil za "največjega državnika našega stoletja".

Ahtisaari gradil mir Nekdanja skandinavska premierka Gro Harlem Brundtland je med letoma 1998 in 2003 vodila Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Hans Blix, prvi mož švedske diplomacije med letoma 1978 in 1979 je kar 16 let, do leta 1997, vodil Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, pred invazijo na Irak leta 2003 pa je bil zelo kritičen do ZDA in Velike Britanije.

Uspešno mednarodno kariero si je zgradil tudi nekdanji finski predsednik (1994 do 2000) Martti Ahtisaari, ki si je Nobelovo nagrado za mir prislužil za več kot tri desetletja prizadevanj mirnega reševanje sporov, nenazadnje tudi na Kosovu, kjer je kot posebni odposlanec ZN-a izdelal načrt za mirni prehod Kosova do neodvidne države.

Neškodljivi in povezovalni Zakaj imajo Skandinavci prednost pred ostalimi? Eden od razlogov, ugotavlja The Economist, je v tem, da ne ogrožajo velikih držav. Drugi je, da jim zgodovina parlamentarnih kompromisov daje zmožnost, da presegajo ideološka razhajanja. Že dolgo je, kar je imela kakšna skandinavska država večinsko vlado z samo eno stranko. Vlado, ki jo je med letoma 2011 in letos vodil Katainen, je sestavljalo šest strank.