Kako lahko demokratični socialisti potegnejo Grčijo iz krize

Komentar grškega bralca je bil objavljen dan po volitvah, na katerih je slavila skrajno leva Siriza. Ostrina zapisanih besed je tudi posledica tega, da gre najverjetneje za razočaranega volivca premagane Nove demokracije, ki se je morala posloviti z oblasti.

Dolg je le simptom, bolezen je nekonkurenčnost A te besede Grka, ki malce presenetljivo ne išče krivca v trojki in tujcih, zlasti v Nemcih in nemški kanclerki Angeli Merkel, ampak v domačih logih, so tudi dobro izhodišče za iskanje vzrokov in rešitev grške krize.

Znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn je pred leti o grški zadolženosti povedal, da lahko Grčiji odpišemo dolg, a to ne bo rešilo njenih težav in bo spet potrebovala mednarodno pomoč. Grški visok javni dolg je namreč tudi nekakšen bolezenski znak klavrne grške trgovinske bilance in slabotnega izvoza. Blaginja s sposojenim denarjem Grki preprosto premalo proizvajajo oziroma so premalo konkurenčni, da bi si lahko privoščili življenjsko raven, kot so jo imeli pred krizo oziroma po kateri hrepenijo.

Blaginjo pred krizo so namreč dosegli le s pomočjo poceni denarja iz tujine po vstopu v evroobmočje leta 2001. Toda ko je izbruhnila svetovna finančna kriza, je bilo grškega življenja na veliki nogi s sposojenim denarjem konec. Trgovinski primanjkljaj Poglejmo podatke o grški trgovinski bilanci. Po podatkih CIA World Factbook je Grčija leta 2013 izvozila za 28,3 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 47 milijard evrov blaga. Trgovinski primanjkljaj znaša 18,7 milijarde evrov. Še večji je bil primanjkljaj leta 2012 – 23,4 milijarde evrov.

Pri tem moramo upoštevati, da je denar (še zlasti v obdobju pred krizo), s katerim je Grčija na primer kupovala tuje izdelke, izviral tudi iz tujih posojil. Poenostavljeno povedano: tujci (na primer francoske ali nemške banke) so posojali denar Grkom, da so lahko ti kupovali izdelke v tujini (na primer v Nemčiji ali Franciji).

Turistične milijarde Najpomembnejša gospodarska panoga v državi ob Egejskem in Jonskem morju je sicer turizem, ta pomeni dobrih 16 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Po podatkih nemškega statističnega urada so turisti leta 2013 Grčiji prinesli 12,1 milijarde evrov prihodkov. Torej nekaj milijard manj, kot je tega leta znašal grški trgovinski primanjkljaj.

Premalo izdelkov z visoko dodano vrednostjo Težava je tudi struktura grškega izvoza, ki odraža nekonkurenčnost na svetovnem trgu. Premalo je namreč izvoza izdelkov z visoko dodano vrednostjo (glavni grški izvozni izdelek oziroma pridelek je olivno olje, sledijo ribe). To sicer ni bila velika težava, ko Grčija še ni bila v evroobmočju – takrat sta bili v tej deželi pomembni izvozni panogi tekstilna in bombažna industrija. Toda s prevzemom evra Grčija – kot še marsikatera druga država v evroobmočju – ni prestopila korak višje, in sicer v industrijsko proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Na drugi strani pa so na primer v bombažni in tekstilni industriji postali bolj konkurenčni cenejši grški vzhodni sosedje Turki. Manj kot desetina visokotehnoloških izdelkov Po podatkih Svetovne banke so leta 2012 visokotehnološki izdelki obsegali devet odstotkov vsega grškega izvoza (okoli 2,6 milijarde evrov), kar je sicer več od Slovenije (šest odstotkov vsega izvoza), toda precej manj od Nemčije, Češke (obe 16 odstotkov) ali Danske (14 odstotkov).

Enak delež visokotehnoloških izdelkov kot Grčija ima tudi Finska. Toda glede na to, da je finski izvoz leta 2013 znašal 70 milijard evrov, je izvoz visokotehnoloških izdelkov deželi tisočerih jezer prinesel 6,3 milijarde evrov.

Grška patentna suša Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da je Fincev okoli 5,5 milijona, Grkov pa dvakrat več – 11 milijonov. Torej je preračunano na prebivalca finski visokotehnološki izvoz še toliko večji od grškega.

Tehnološko šibkost Grčije kažejo tudi podatki prijave patentov. Po podatkih WIPO (World Intellectual Property Organization) so v 11-milijonski Grčiji leta 2012 prijavili 656 patentov.

Nekonkurenčna dežela pod sredozemskim soncem To je manj kot na primer na Madžarskem (758) in Češkem (1.017), ki imata podobno število prebivalcev. In seveda precej manj kot v osemmilijonski Švici (2.988) in na 9,6-milijonskem Švedskem (2.436).

Egejska država se tudi slabo odreže pri raznih lestvicah, ki merijo konkurenčno sposobnost. Po poročilu Svetovnega ekonomskega foruma je glede na konkurenčnost Grčija na svetu na 81. mestu, le mesto pred najrevnejšo evropsko državo Moldavijo. Za primerjavo: Slovenija je na 70. mestu (glej: Global Competitiveness Report 2014‒2015).

Grška ekonomska (ne)svoboda Še slabše se je Grčija odrezala pri indeksu ekonomske svobode (lestvico sestavljata intelektualna skupina The Heritage Foundation in časnik The Wall Street Journal), saj je pristala šele na 130. mestu, v druščini Surinama, Bangladeša, Burundija in Jemna. Slovenija je na 88. mestu.

Ker je kriza končala in onemogočila zaposlovanje delovne sile v prenapihnjenem javnem sektorju, drugih delovnih mest pa ni, se mora zdaj Grčija spopadati z visoko brezposelnostjo – januarja letos je bila 25,8 odstotka.

Kako povečati konkurenčnost Dolgoročna rešitev za Grčijo je seveda samo krepitev njene konkurenčne sposobnosti. Sta le dve poti – ali izstopi iz evroobmočja in postane konkurenčnejša s pomočjo razvrednotene drahme ali s pomočjo reform postane konkurenčnejša z izdelki z visoko dodano vrednostjo.

In kako lahko Grčiji pri tem pomagajo (tudi) demokratični socialisti, kot omenja naslov. Preprosto: najboljša pot za pomoč Grčiji je kupovanje grških izdelkov in pridelkov (in seveda čim daljše in razsipnejše počitnice pod vročim grškim sredozemskim soncem). To je veliko boljša rešitev kot znova in znova solidarno sipati evre v grški sod brez dna.