Torek, 3. 5. 2022, 22.12
2 leti, 7 mesecev
Kako je Vladimir Putin vzljubil atomsko bombo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,46
21
Ko je postalo jasno, da Rusiji ne bo uspelo v nekaj dnevih spraviti Ukrajine na kolena, je ruski predsednik Vladimir Putin začel jedrsko ustrahovanje.
Iz Rusije že nekaj časa, zlasti od ruskih televizijskih voditeljev in njihovih gostov, prihajajo grožnje o uporabi jedrskega orožja proti različnim evropskim državam. Te grožnje so seveda pritisk na evropske države, naj nehajo podpirati Ukrajino.
Šestega avgusta 1945 so Američani odvrgli atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima, tri dni pozneje pa še na mesto Nagasaki. Ti dve bombi sta stisnili v kot Japonsko in jo prisilili v kapitulacijo. Napada na Hirošimo in Nagasaki sta prvi in za zdaj tudi edini uporabi jedrskega orožja v vojaškem spopadu.
Jedrska bomba visi nad Korejskim polotokom
Američani, zlasti general Douglas MacArthur, so razmišljali o uporabi jedrskega orožja proti Severni Koreji in njeni zaveznici komunistični Kitajski v času korejske vojne v letih 1950-1953. Na koncu jedrskega orožja niso uporabili.
Po prekinitvi spopadov poleti 1953 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower razmišljal o uporabi jedrskega orožja, če bi Kitajci znova sprožili vojno na Korejskem polotoku. Na srečo vojna ni ponovno izbruhnila.
Kubanska kriza
V času hladne vojne so bile ZDA in Sovjetska zveza najbližje jedrskemu spopadu v času kubanske krize oktobra 1962, ko so Američani odkrili, da Sovjeti skrivoma na Kubo dovažajo jedrsko orožje. Na koncu so se tudi tukaj napetosti umirile.
Prve so jedrsko orožje razvile ZDA, in sicer leta 1945. Leta 1949 je to uspelo Sovjetski zvezi, leta 1952 Veliki Britaniji in leta 1960 Franciji. Leta 1964 se je v klub držav z jedrskim orožjem vključila tudi Kitajska. Leta 1966 ali 1967 naj bi prvo atomsko bombo dobil tudi Izrael. Indija je jedrska sila postala leta 1974, Pakistan leta 1998, Severna Koreja pa leta 2006.
Zelo blizu jedrskemu spopadu - tokrat med dvema komunističnima državama - je bil svet tudi leta 1969, ko so izbruhnili obmejni spopadi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
Vzajemno zagotovljeno uničenje
Glavni razlog, da v času hladne vojne niso uporabili jedrskega orožja, je bilo zavedanje, da bi v primeru uporabe prišlo do vzajemnega uničenja. Napadena država bi namreč odgovorila na jedrski napad z uporabo svojega jedrskega orožja.
Gre za t. i. teorijo vzajemno zagotovljenega uničenja (angleško Mutually assured destruction: MAD), po kateri nobena supervelesila ne bi izstrelila svojega jedrskega orožja, saj bi druga stran samodejno storila enako. Ta teorija je temeljila na prepričanju, da nobena stran ni zmožna tako močno škodovati nasprotni strani s prvim napadom, da ta ne bi mogla odgovoriti z uporabo svojega jedrskega orožja.
Putinovo jedrsko ustrahovanje
Znova se je začelo veliko govoriti o uporabi jedrskega orožja po izbruhu vojne v Ukrajini februarja letos. Začelo se je 27. februarja, ko je ruski predsednik Vladimir Putin javno zaukazal dvig pripravljenosti ruskih sil za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem.
Razlog za ta ukaz so bile po Putinovih besedah agresivne izjave predstavnikov Nata. Ni naključje, da je Putin začel jedrsko ustrahovanje po tem, ko je postalo jasno, da je ruski načrt o nekajdnevni bliskoviti vojaški akciji proti Ukrajini klavrno spodletel.
Grožnje Ukrajini in Evropi
Na Zahodu so začeli ugibati, ali bi Rusija, ki doživlja neuspehe v spopadih z ukrajinsko vojsko, proti Ukrajini morda lahko uporabila taktično jedrsko orožje. O uporabi jedrskega orožja proti Ukrajini je na primer 26. marca govoril nekdanji ruski predsednik in nekdanji ruski premier Dmitrij Medvedjev.
Na drugi strani so zlasti ruski televizijski voditelji in gostje v ruskih televizijskih pogovornih oddajah začeli odkrito in brez zadržkov groziti z uporabo jedrskega orožja proti posameznim evropskim državam.
Grožnje Poljski, Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji ...
Na začetku je bila pogosta tarča televizijskega jedrskega ustrahovanja zlasti Poljska, ki je ena glavnih ukrajinskih zaveznic. Groženj so pogosto deležne še Velika Britanija, Francija in Nemčija. Gre za velike evropske države, ki so sposobne Ukrajincem dobaviti veliko sodobnega orožja.
Videoposnetek ruske televizijske oddaje, v kateri so nekaterim evropskim državam grozili z uporabo jedrskega orožja:
Pri teh grožnjah poskušajo Rusi predvsem vplivati na javno mnenje v teh evropskih državah, da bi tako okrepili sile, ki nasprotujejo podpori Ukrajini. Zanimivo je, da so televizijskih groženj z jedrskim orožjem deležne predvsem evropske države, ne pa tudi ZDA, ki so seveda do zob oborožene z jedrskim orožjem.
Putin o jedrskem orožju leta 2013
Pri najnovejšem ruskem jedrskem ustrahovanju so zanimive Putinove izjave iz leta 2013, ki jih je izrekel v intervjuju za rusko televizijo Russia Today (RT). V njem je med drugim govoril o razlikah med Američani in Rusi.
Temelj ameriške zavesti naj bi bil individualizem, temelj ruske zavesti pa kolektivizem. Rusi naj bi bili bolj poduhovljeni, bolj povezani s Stvarnikom. Američanom je tudi navrgel, da so izvedli etnično čiščenje staroselcev v obsegu, ki ga dotlej še ni bilo v zgodovini človeštva.
Zakaj Stalin menda ne bi vrgel jedrske bombe na Nemčijo
Nato je Putin omenil Stalin in najprej povedal, da je bil diktator in tiran. Nato pa nadaljeval: "Toda zelo dvomim, da bi Stalin, če bi imel spomladi 1945 jedrsko bombo, to odvrgel na Nemčijo. Leta 1941 ali 1942, ko je šlo za obstoj ali uničenje Sovjetske zveze, bi jo morda uporabil, če bi jo imel. Toda leta 1945, ko je bilo jasno, da je nasprotnik pred kapitulacijo, da nima nobene možnosti za zmago, zelo dvomim, da bi jo uporabil (atomsko bombo, op. p.). To je moje osebno mnenje. Toda Američani so to storili - proti poraženi Japonski, takrat nejedrski državi."
Videoposnetek, v katerem Putin razlaga, zakaj po njegovem mnenju Stalin leta 1945 ne bi uporabil jedrskega orožja (od 3.12 do 4.08):
Putin je torej leta 2013 govoril o tem, kako imajo Američani manj pomislekov glede uporabe jedrskega orožja kot Rusi. Letos pa je prav Putin tisti, ki je prvi začel rožljati z jedrskim orožjem.
Jedrska apokalipsa in mučeniki Rusi v nebesih
Pred kratkim je veliko pozornosti vzbudil nastop Margarite Simonjan, glavne urednice RT in Sputnika, ki je v neki televizijski oddaji govorila o verjetnem o izbruhu tretje svetovne vojne. Nato je ruski televizijski voditelj Vladimir Solovjev dodal, da bodo v tem primeru Rusi odšli v nebesa.
Številne je ob teh besedah zmrazilo. Kot je omenjeno zgoraj, je v času hladne vojne izbruh jedrske vojne preprečeval strah pred vzajemno zagotovljenim uničenjem. V času hladne vojne je bila Sovjetska zveza ateistična država, v kateri je država preganjala verovanje v onostranstvo in posmrtno življenje v nebesih.
Putin širi idejo o ruskih mučenikih v nebesih
Za Putinovo Rusijo pa je značilen vzpon pravoslavja, ki včasih meji že na verski fanatizem v slogu radikalnih islamskih džihadistov. Če je tuzemsko življenje nepomembno in Rusov ni strah smrti, potem jih tudi ne bo strah jedrskega spopada, si morda misli veliko Zahodnjakov.
Videoposnetek iz leta 2018, v katerem Putin govori, da bodo Rusi v jedrski vojni odšli v nebesa kot mučeniki:
Prepričanje, da bodo Rusi v primeru jedrske apokalipse odšli v nebesa kot mučeniki, je v Rusiji prisotno že nekaj let. Morda ga je prvi začel širiti prav Putin. Ta je oktobra 2018 v Sočiju v enem od svojih javnih nastopov med drugim dejal, da Rusi ne bodo prvi uporabili jedrskega orožja, bodo pa na jedrski napad odgovorili s povračilnim jedrskim napadom.
Putin o sovražnikih, ki bodo v jedrski vojni pocrkali nepokesani
"Napadalec mora vedeti, da bo povračilni ukrep neizogiben in da bo izbrisan ter da bomo mi (Rusi, op. p.) kot žrtve napada šli kot mučeniki v nebesa. Napadalci pa bodo preprosto pocrkali. Ne bodo imeli niti časa, da bi se pokesali (za napad, op. p.)," je še porogljivo dejal Putin.
Seveda pa je veliko vprašanje, koliko Rusov dejansko verjame domišljijskim zgodbam, da bodo v primeru jedrske apokalipse odšli kot mučeniki v nebesa in bodo tako posmrtni zmagovalci nad Zahodom.
21