Evroskupina je po osmih letih obstoja prvič zamenjala svojega vodjo. Finančni ministri držav v območju evra so za novega predsednika imenovali nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema.
Imenovanje je bilo sicer pričakovano, odločitev pa nepričakovano ni bila soglasna. Za presenečenje je poskrbela Španija, ki Nizozemca ni podprla. Razlogi za zdaj niso znani. "Mislim, da to ne bo imelo dramatičnih posledic," je ob tem povedal stari, prvi in do zdaj edini vodja v osemletni zgodovini evroskupine Jean-Claude Juncker.
Prejšnji vodja malce otožen, a občuti olajšanje
Sicer pa je Juncker ob predaji štafete poudaril, da je z izbiro svojega naslednika zadovoljen in da ima Dijsselbloem vse lastnosti za to, da postane odličen predsednik. Obenem ga je opozoril, da je položaj težek in da terja veliko energije.
Juncker je ob prihodu na zadnje zasedanje pod svojo taktirko povedal, da odhaja malce otožen, a da občuti predvsem olajšanje. "Vse ima svoj konec, samo klobasa ima dva," je v svojem značilnem slogu komentiral slovo od evroskupine.
Svojemu nasledniku je položil na srce, naj bo nevtralen in naj ne vsiljuje stališč svoje države, naj posluša tudi južne članice območja evra ter naj se osredotoči na ranljiv delavski razred in brezposelnost.
Tri ključne naloge, poudarek na varčevanju
Po izvolitvi je Dijsselbloem dejal, da mora Evropa ostati visoko konkurenčno socialno gospodarstvo, ter izpostavil tri ključne naloge: dokončanje bančne unije, nadaljnje izvajanje fiskalne konsolidacije ter spodbujanje rasti in zaposlovanja.
Poudaril je tudi, da ne vidi nobenega konflikta med rastjo in varčevanjem. Verjame, da se mora izvajati oboje, hkrati pa daje večji poudarek varčevanju. "Naše proračune moramo imeti pod nadzorom. Tako bomo lahko ustvarili rast in vlagali v nova delovna mesta in izobrazbo," je dejal.
Dijsselbloem se je zahvalil tudi svojemu predhodniku in se mu javno zahvalil za vse nasvete.
Nasprotovanje Španije je sicer sprožilo niz vprašanj, na primer ali to ni nezaupnica južnih članic v težavah članicam z najvišjo bonitetno oceno, trojni A, kakršna je Nizozemska.
Dijsselbloem je obžaloval, da ni dobil podpore Španije. Španski minister po njegovih besedah ni pojasnil svoje odločitve, mu je pa na koncu zatrdil, da bo z njim sodeloval v profesionalnem in pozitivnem duhu.
Kdo je Jeroen Dijsselbloem?
Neznanec na evropskem finančnem odru sicer uživa sloves nadarjenega pogajalca in izvrstnega stratega, kar naj bi mu prišlo še kako prav pri krmarjenju evrske ladje. V pogovoru za nizozemski časopis De Volkskrant se je opisal kot "narobe Božiček", ki mora poskrbeti za to, da "se ne bo delilo daril in da bo vsakdo pravočasno plačal svoje dolgove".
46-letni Dijsselbloem je bil pred prevzemom položaja finančnega ministra tudi v svoji državi razmeroma nevpadljiv obraz, zunaj nje pa je bil popoln neznanec, dokler ga niso začeli konec lanskega leta omenjati kot kandidata za vodenje skupine finančnih ministrov držav v območju evra.
"Izvrsten strateg", "zvest kot pes vodnik", "prijazen možak za togo masko" in "izvrsten pogajalec, ki zna poslušati" – to je le nekaj opisov Dijsselbloema, ki jih je mogoče zaslediti v nizozemskih in drugih evropskih medijih. Časopis Trouw ga opisuje tudi kot zadržano osebo, ki se izogiba medijskim žarometom. "Ne išče kamer in kamere ne iščejo njega," piše Trouw.
Dijsselbloem, član levosredinske laburistične stranke in koalicijske partnerice, je novinec v evropskem finančnem svetu. Na nizozemski univerzi v Wageningenu je študiral agrarno ekonomiko, sicer pa je bil dejaven na področju izobraževanja, mladih, zdravja in azila.
Ko si je v nizozemskem parlamentu prizadeval za manj nasilja na televiziji, si je prislužil vzdevek "vitez morale".
Rojen je v mestu Eindhoven na jugozahodu države staršem učiteljem, odraščal je v katoliški in politično nedejavni družini. Ko je bil star 15 let, se je kljub prepovedi staršev udeležil protestov proti namestitvi jedrskih raket na nizozemskem ozemlju med hladno vojno leta 1983. Je neporočen in oče dveh otrok.
Nizozemska se ponaša z najvišjo bonitetno oceno
Kljub Dijsselbloemovi neizkušenosti je Nizozemski svoje partnerice uspelo prepričati, da je njen kandidat prava izbira. Pri tem je igralo pomembno vlogo dejstvo, da je Nizozemska ustanovna članica Unije, ki se ponaša z najvišjo bonitetno oceno, trojnim A-jem, in da je njena desnosredinska vlada vneta zagovornica fiskalne discipline.
Politični analitiki izpostavljajo tudi, da izvolitev neizkušenega Nizozemca na čelo evroskupine kaže na to, da si v območju evra ne želijo več močnega in karizmatičnega vodje, saj imajo od lani tudi predsednika, ki vodi zasedanja voditeljev članic z evrom. To vlogo zdaj opravlja predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
3
