Nedelja, 14. 9. 2025, 19.15
3 tedne
Je to konec kitajske magije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,76
Ši Džinping od leta 2020 načrtno izvaja strategijo dvojnega obtoka.
Kitajska podira rekorde s svojim izvozom. A kar nekateri vidijo kot moč kitajskega izvoza, je v resnici šibkost kitajskega povpraševanja, trdi ameriški ekonomist Michael Pettis, ki med drugim predava na Kitajskem.
Običajno, če se produkcija države povečuje zaradi povečane učinkovitosti, bi morala nagrada za to naraščajočo učinkovitost najverjetneje priti v obliki enakovrednega povečanja plač in porabe, pojasnjuje Pettis.
Praviloma večji izvoz pomeni dvig plač …
Navsezadnje je ves smisel naraščajoče produktivnosti enakovreden dvig plač. Iz istega razloga bi moral biti s tem povezan porast izvoza nagrajen z enakovrednim porastom uvoza, nagrada pa v obliki izboljšanja pogojev menjave.
To je zato, ker koristi trgovine za gospodarstvo ne izvirajo iz naraščajočih presežkov, temveč iz naraščajočih plač in blaginje.
… toda na Kitajskem plače ne rastejo skupaj z izvozom
Ko pa se povečanje proizvodne proizvodnje in izvoza ujema z zaostajajočimi ali celo padajočimi plačami, porabo in uvozom, se dogaja nekaj drugega, ugotavlja ameriški ekonomist.
1/5
— Michael Pettis (@michaelxpettis) August 7, 2025
I agree with Setser. What some people are seeing as "export strength" is really, in this case, demand weakness. Normally if a country's manufacturing production is surging because of increased efficiency, the "reward" for that rising efficiency should presumably come... https://t.co/oijBQdl9BR
To bi lahko na primer odražalo šibko valuto, ki je dejansko prenos dohodka od neto uvoznikov (gospodinjski sektor) k neto izvoznikom (predelovalni sektor). V tem primeru rast izvoza ne spodbuja naraščajoča učinkovitost, temveč šibko domače povpraševanje.
Kitajska valuta mora ostati šibka
Seveda pa mora zato valuta ostati šibka. Če naraščajoča proizvodnja ni podprta z naraščajočo učinkovitostjo, temveč z implicitnimi transferji, vsaka sprememba teh transferjev (tj. revalvacija valute) spodkopava proizvodnjo, še pojasnjuje Pettis na družbenem omrežju X.
Kitajski načrt dvojnega obtoka
O Kitajski veliko objavlja tudi britanski ekonomist in zgodovinar Adam Tooze. Ta na svojem računu na družbenem omrežju Substack piše o kitajski metodi t. i. dvojnega kroženja oz. dvojnega obtoka.
Po tem načrtu, ki ga Peking uresničuje od leta 2020 naprej, bi Kitajska iz drugih držav uvažala surovine in blago nizke dodane vrednosti, v svet pa uvažala proizvode visoke dodane vrednosti in prevzemala podjetja v drugih državah. Tako si Kitajska zamišlja globalizacijo.
