Torek, 11. 6. 2024, 9.15
5 mesecev, 2 tedna
Je to ponoreli vlak? Lahko ogrozi Slovence?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,27
Kaj se dogaja s francosko-nemškim vlakom, ki naj bi vodil Evropo? Fotografija je simbolična.
Leta 2011 je takratni slovenski premier Borut Pahor uporabil izraz francosko-nemški vlak oziroma francosko-nemški vlak razvoja, ki vleče Evropo naprej. Nedeljske evropske volitve so pokazale, da se v tem francosko-nemškem vlaku vse bolj krepi nacionalna desnica. Kaj to pomeni za Evropo? In kaj to pomeni za manjše države, kot je Slovenija?
"Gledano z višine lahko sklepamo, da evropske volitve niso veliko spremenile in da je bil val skrajne desnice obvladan. Toda to ne velja ne za Nemčijo ne za Francijo in program Evropske komisije se bo temu ustrezno spremenil." Tako je v svojem komentarju nedeljskih evropskih volitev zapisal svetovno znani britanski zgodovinar in politični analitik Adam Tooze.
Politični pretres v Franciji
Največji pretres, skorajda šok, je povzročila prepričljiva relativna zmaga Nacionalnega zbora (RN) v Franciji. Stranka, ki jo vodi mladi Jordan Bardella (potomec italijanskih priseljencev), a je njena številka ena še vedno Marine Le Pen, je dobila 31,4 odstotka glasov in 30 sedežev v Evropskem parlamentu.
Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2019, ko je bila prav tako relativna zmagovalka, a le za las, je stranka dobila 23,3 odstotka in 15 sedežev. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je na letošnjih evropskih volitvah stranka Ponovna osvojitev oziroma Rekonkvista (fr. Reconquete), ki je prav tako del tabora nacionalne desnice, dobila 5,5 odstotka glasov in pet sedežev.
Bo Nacionalni zbor vodil vlado?
Francozi bodo zdaj, ker je tako sklenil francoski predsednik Emmanuel Macron, 30. junija (prvi krog) in 7. julija (drugi krog) odšli na predčasne parlamentarne volitve. Veliko analitikov že napoveduje tako imenovano kohabitacijo (sobivanje), stanje v francoskem polpredsedniškem sistemu, ko predsednik države in predsednik vlade prihajata iz nasprotnih političnih taborov.
Leta 2019 je volivce v Nemčiji najbolj skrbelo podnebje, letos je ta tema padla na tretje mesto:
In 2019, Euro elite rallied against populism around climate led by German greens with a 20% vote share. In 2024 that coalition suffered heavy losses. War, migration & economic security dominated agenda in elections.https://t.co/iRcYgAdTv5 pic.twitter.com/V4M8otxQxt
— Adam Tooze (@adam_tooze) June 10, 2024
A dejstvo je tudi, da ima Francija dvokrožni večinski sistem, ki do zdaj ni bil najbolj pisan na kožo Nacionalnemu zboru oziroma še prej Nacionalni fronti – po proporcionalnem sistemu bi RN na dosedanjih volitvah dobila več sedežev, kot jih dobi po dvokrožnem večinskem. Leta 2017 je stranka dobila 89 sedežev v 577-članski nacionalni skupščini, po proporcionalnem sistemu bi jih precej več.
Nacionalna desnica najuspešnejša v dveh največjih državah
Velik uspeh je nacionalna desnica dosegla tudi v Nemčiji. AfD sicer ni zmagala, a je s 15,9 odstotka dosegla drugo mesto. Še zlasti je bila uspešna na vzhodu države, na območju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, kjer je bila prepričljivo najmočnejša. Kljub temu AfD ne moremo jemati za zgolj vzhodnonemški pojav, ampak ima močno podporo tudi v zahodnih nemških zveznih deželah.
Območji nekdanje Zahodne in komunistične Vzhodne Nemčije se politično še vedno razlikujeta. Na vzhodu je AfD nadpovprečno močna:
Still two countries: how Germany voted. (Black=Union; blue=AfD). pic.twitter.com/OUCM82ijcr
— Tom Nuttall (@tom_nuttall) June 10, 2024
Zanimivo in pomenljivo je, da je nacionalna desnica na letošnjih evropskih volitvah dosegla največji uspeh prav v dveh državah, ki sta vodilni in gospodarsko najmočnejši članici EU. Poleg tega imata največjo demografsko težo na stari celini.
Vpliv vojne v Ukrajini in podražitve energentov
Seveda lahko ugibamo o razlogih, zakaj je bila nacionalna desnica veliko uspešnejša v teh dveh državah, kot na primer v skandinavskih, kjer imajo prav tako močne stranke, ki nabirajo glasove z zahtevami po strožji priseljenski zakonodaji.
Vsak tretji nemški delavec je glasoval za AfD:
Most shocking statistic of the EU election in Germany? 33 % of workers voted for the far-right AfD, almost three times more than for the SPD! For more, check out Chartbook newsletterhttps://t.co/iRcYgAdTv5 pic.twitter.com/MZHNFevo67
— Adam Tooze (@adam_tooze) June 10, 2024
Dejstvo je tudi, da je leta 2022 izbruhnila vojna v Ukrajini, ki je povzročila energetsko krizo in krčenje kupne moči. Ti dve vprašanji sta za volivce postali pomembnejši kot tako imenovani zeleni prehod in boj proti podnebnim spremembam, ki ju najbolj vneto zagovarjajo Zeleni. Prav ti so velik neuspeh letos doživeli v Nemčiji in Franciji.
Nova hierarhija držav?
Reportaže, ki so jih nemški mediji, na primer tednik Focus, opravile v volilnih trdnjavah AfD, so tudi pokazale, da sta vojna v Ukrajini ter posledična nemška denarna in orožna pomoč Kijevu ena od dejavnikov za podporo AfD. Ta stranka tako nabira glasove tudi z grajo nemške pomoči Ukrajini.
Seveda lahko za zdaj samo ugibamo, kako bo vzpon nacionalne desnice v dveh najmočnejših evropskih državah v prihodnje vplival na EU ter na ravnotežje med večjimi in manjšimi evropskimi državami. Bo Evropa prihodnosti stanje močnejše hierarhije med večjimi in manjšimi državami?
