Janša: Slovenija se je na referendumu za Nato odločila pravilno

"To je dodatna potrditev, da smo se Slovenci na referendumu o vstopu v Nato pravilno odločili," je dejal Janša. "Slovenija je v spodnjem delu držav glede na odstotek BDP-ja, ki ga daje za obrambo. Za nas je pomembna usmeritev vrha, skupaj s pametno obrambo in ostalimi aktivnostmi, vezanimi na racionalizacijo, ta, da se upošteva aktualne gospodarske razmere, ki so v Sloveniji verjetno bolj pereče od povprečja držav članic. Pomembno je, da se za vsako ceno ne vztraja na dveh odstotkih deleža BDP za obrambo," je med drugim povedal Janša v pogovoru s slovenskimi novinarji v Chicagu. "Operacija v Afganistanu ima pravno podlago v resolucijah" "Vrh bo izpadel pomembnejši kot je kazalo na začetku. Pomembni sta dve dimenziji. Prva je vezana na reorganizacijo Nata v času, ko večino razvitega sveta pretresa gospodarska kriza, in vrsta odločitev je posvečena temu, kako z manj denarja zagotoviti enako ali višjo stopnjo obrambe," je dejal Janša. Na vrhu v Chicagu je bil sicer v ospredju Afganistan, kjer je operacija zveze Nato in partnerskih držav po besedah Janše lahko vzorec za druga mednarodna posredovanja. Vendar je potrebno poskrbeti, da doslej vloženi napori ne bi bili zastonj. Kot kaže se bo to sedaj zgodilo. "Gre za akcijo, ki ima nesporno pravno podlago v resolucijah ZN in kjer sodeluje še 22 drugih držav, ki niso članice zveze Nato. Pomembno je zagotoviti tudi zadostna finančna sredstva, da bo napredek v Afganistanu trajen," je dejal Janša.

"Slovenija bo po svojih močeh sodelovala pri utrjevanju demokratičnih standardov" Voditelji zveze Nato so potrdili sklep, da se bodo vojaške operacije mednarodnih sil v Afganistanu končale z letom 2014. "Takrat bo nastopilo obdobje utrjevanja stabilnosti in različne mednarodne organizacije ter države bodo svojo prisotnost ohranile. Tudi Slovenija bo po svojih močen sodelovala pri utrjevanju demokratičnih standardov, preglednosti, razvoju gospodarstva. V ta namen bo organiziranih več donatorskih konferenc in ostalih dogodkov. Nato bo ostal kot neka svetovalna pomoč afganistanskim varnostnim silam," je dejal Janša. Sodelovanje med Afganistanom in drugimi državami bo potem potekalo na osnovi bilateralnih sporazumov med suvereni državami.

Slovenija je bila med državami, ki so vztrajale, da so se voditelji na vrhu odločno zavzeli za nadaljevanje politike odprtih vrat zveze Nato. "Za nas je zelo pomembno, da se v skladu z usmeritvami na prejšnjih vrhovih za kandidatke ohrani odprta perspektiva polnopravnega članstva," je dejal Janša in menil, da v to ne sodijo spori, kot je na primer ta med Grčijo in Makedonijo, ki nima zveze s kriteriji za članstvo.

"Vsi, ki se zavedamo pomena politike odprtih vrat, bomo morali v prihodnje vložiti več naporov, da v tej fazi transformacije Nata iz regionalne v globalno silo ne bo pozabljena," je še poudaril premier Janša in spomnil, da partnerstvo pač ni enako kot polnopravno članstvo.

Obama: Ko se bodo postavljali na svoje noge, bomo stali z njimi Ameriški predsednik Barack Obama pa je dejal, da mednarodna skupnost Afganistana ne bo pustila na cedilu. "Ko se bodo postavljali na svoje noge, bomo stali z njimi," je zagotovil in pokazal zaupanje v sposobnost afganistanskih varnostnih sil, da prevzamejo odgovornost za varnost države v svoje roke.

V sklepni deklaraciji voditelji Nata zagotavljajo, da bo mednarodna vojaška prisotnost v državi tudi po letu 2014, vendar v podporni vlogi. "Še naprej bomo omogočali dolgoročno politično in drugo pomoč," so zapisali v deklaraciji in dodali, da pripravljajo sporazum o novi misiji z afganistansko vlado.

Vrh spremljajo protesti Vrh v Chicagu, ki ga spremljajo protesti nasprotnikov vojne in izkoriščanja finančnega kapitalizma, je znova potrdil politiko odprtih vrat za vse evropske države, ki so demokratične, delijo vrednote zavezništva ter so voljne in sposobne prevzeti odgovornosti članstva. O vsaki državi bodo odločali posebej.

Zveza Nato z vse večjo zaskrbljenostjo spremlja krizo v Siriji in izraža podporo prizadevanjem ZN, Arabske lige in posebnega odposlanca obeh organizacij Kofija Annana oziroma uresničitvi njegovega mirovnega načrta v šestih točkah.

Tudi o Iranu in Severni Koreji Iran so pozvali, naj sodeluje z mednarodno skupnostjo za rešitev jedrskega vprašanja, Severna Koreja pa naj prav tako spoštuje resolucije Varnostnega sveta ZN in opusti jedrske in raketne dejavnosti.

Sklepna deklaracija med drugim poudarja pomen močnejšega partnerstva z "evropsko obrambo", izraža pa tudi podporo silam Kforja na Kosovu, te bodo še naprej pomagale misiji EU Eulex ter misiji ZN. Prisotnost Kforja se bo zmanjšala, ko bodo to dovoljevale varnostne razmere.