Jalta in Foros – kjer se je načrtoval drugačen svet

Krimske palače z veličastnimi parki so bile zaradi blagega podnebja ob Črnem morju za voditelje treh najpomembnejših držav zavezniških sil ob koncu druge svetovne vojne kot nalašč za sprejemanje tako usodnih odločitev, kot je povojna ureditev Evrope.

Sovjetski voditelj Stalin naj bi se zaradi domnevnih zdravstvenih težav upiral temu, da bi bila konferenca kje drugje kot v Sredozemlju, zato je dosegel, da je v letovišču na Jalti v začetku februarja 1945 na konferenci sam gostil britanskega premierja Winstona Churchilla in ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta. Seveda tudi zato, da je imel stvari bolj pod nadzorom.

Jaltska konferenca je potekala v palači Livadia, veličastni neoklasicistični stavbi, ki jo je leta 1911 zgradil domači arhitekt Nikolaj Krasnov (1865–1939) za zadnjega ruskega carja Nikolaja II. A v njej ni dolgo užival, saj je je šest let pozneje z oktobrsko revolucijo padel carski režim. Zato pa so v njej ter drugih dvorcih in dačah na Krimu počivali in uživali sovjetski voditelji.

Palača, kjer so narisali povojno Evropo Palača Livadia bolj kot s svojo notranjostjo pritegne z monumentalno zunanjostjo in čudovitim parkom. V marmornatih sobanah sta največji znamenitosti leseni mizi, na katerih so trije veliki voditelji pisali in klesali povojno Evropo. Livadia je bila v času jaltske konference tudi rezidenca ameriškega predsednika Roosevelta.

Dobro delujoče prisluškovalne naprave Winstonu Churchillu je Stalin za rezidenco dodelil palačo Voroncov v bližnji Alupki, ki so jo v prvi polovici 19. stoletja angleški arhitekti postavili za guvernerja tedanjega Krima, grofa Mihaila Voronskega. S Churchillovim bivanjem v tej palači je povezanih kar nekaj anekdot. Churchillu je bil všeč eden od marmornatih levov, oblikovan tako, kot da bi na napol spal. "Kot jaz, samo brez cigare," je bil navdušen Churchill. Stalina je prosil, naj mu podari skulpturo, vendar se sovjetski vodja ni pustil prepričati.

Druga anekdota ima resnejšo dimenzijo in priča o tem, kako je Stalin vse imel pod nadzorom. Nekdo iz Churchillovega spremstva je nergal, zakaj je prazen akvarij, kmalu pa je bilo v njem polno zlatih ribic. Nekdo drug pa je potožil, da nikjer ne morejo kupiti limonine lupine, nujne za pripravo dobrega koktajla, in naslednji dan je bil v jedilnici limonovec. Churchillovi sumi so se potrdili, palača Livadia je bila dobro ozvočena.

Skrivnostna Stalinova palača Stalinova rezidenca na Krimu je bila palača Jusupov v Koreizu blizu Jalte, ki jo je za kneza Felixa Jusupova zgradil isti arhitekt kot palačo Livadio. Tako kot druge palače so tudi to po oktobrski revoluciji nacionalizirali in je postala Stalinova najbolj priljubljena dača. V njej je v času jaltske konference bival tudi zunanji minister Vjačeslav Molotov, občasno pa tudi vodja zloglasne varnostne službe Čeka (poznejše NKVD in KGB) Felix Dzeržinski. Med vsemi palačami na Krimu je bila Stalinova dača najdlje zavita v skrivnosti in nedostopna javnosti.

Hišni pripor Gorbačova kot turistična znamenitost Črnomorsko zdravilišče Foros na Krimu premore manj razkošne palače od slavnejše Jalte, je bilo pa prav tako zelo priljubljena destinacija za oddih sovjetskih voditeljev. Slaven v svetovnem merilu je Foros postal avgusta leta 1991, ko je tam s svojo družino letoval zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov.

18. avgusta zjutraj so v njegovo dačo v zaselku Zarja pri Forosu v močno oboroženem spremstvu prišli štirje vladni uradniki in Gorbačovu v imenu Komiteja za izredno stanje sporočili, da je v hišnem priporu, da so prevzeli nadzor nad njegovo dačo in spremljevalci, da so vse telefonske linije z Moskvo prekinjene, da so zasegli njegova vozila in da nadzirajo vse poti iz Forosa po kopnem, zraku in morju.

"Iz Forosa letimo v novo državo" Podrobnosti o treh dramatičnih dneh na Forosu je pred dvema letoma za Foreign Policy prvi razkril svetovalec Gorbačova za zunanjo politiko Anatolij Černjajev. Med drugim piše o tem, kako so iskali različne možnosti, da bi Gorbačov navezal stik s svetom, in razmišljali tudi o tem, da bi Černjajev kot dober plavalec prebil blokado na morju in prenesel sporočilo Gorbačova javnosti.

Razkriva tudi, kakšen šok je doživela Raisa Gorbačov, ko so pučisti v Moskvi po televiziji sporočili, da je Gorbačov resno bolan, in kako je del pučistov po neuspelem udaru prišel na Foros, da bi Gorbačovu priznali zmoto. A Gorbačov se z njimi ni hotel sestati. Zaradi nezaupanja, kot še piše Černjejev, se Gorbačov v Moskvo ni vrnil s predsedniškim letalom, pač pa z manjšim letalom podpredsednika vrhovnega sovjeta Ruske federacije Aleksandra Ruckoja.

Med tem je na letalu napol v šali napol zares dejal: "Sem preprost nekdanji sovjetski zapornik in letimo v povsem novo državo."