Izrael je 170 hektarjev zemlje na zasedenem Zahodnem bregu razglasil za državno zemljo. Gre za korak, ki odpira pot za širitev judovske naselbine nedaleč ob Betlehema.
Palestinski predsednik Mahmud Abas je odločitev Izraela že kritiziral in menil, da mirovni pogovori nimajo smisla, če se bo gradnja judovskih naselbin nadaljevala. Nezadovoljstvo je mogoče pričakovati tudi v mednarodni skupnosti, saj gradnja judovskih naselbin velja za eno glavnih ovir v že tako brezizglednih izraelsko-palestinskih mirovnih pogovorih.
Abas: Ne nameravam se znova pogajati od začetka
Abas je Izrael odločno pozval, naj ustavi širitev judovskih naselbin. Opozoril je tudi, da se s prihodnjo izraelsko vlado ne namerava znova pogajati od začetka. Kot je dejal po pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ramali, mora prihodnja vlada sprejeti načelo dveh držav, Izraela in Palestine, ter pretekle mednarodne dogovore. Tudi Lavrov je Izrael pozval k ustavitvi gradnje naselbin in vzpostavitvi ozračja, v katerem bi lahko obnovili mirovna pogajanja.
Odločitev Izraela zadeva severni del naselbine Efrat pri Betlehemu. Ta šteje okoli 9000 prebivalcev in je del ene izmed največjih skupin naselbin Guš Ecion, ki jo namerava Izrael tudi v primeru dosege mirovnega dogovora s Palestinci ohraniti pod svojo pristojnostjo.
Morebitna Netanjahujeva vlada bi bila bolj naklonjena judovskemu naseljevanju
Če bo prihodnjo izraelsko vlado oblikoval desno usmerjeni nekdanji premier Benjamin Netanjahu, katerega stranka Likud se je minuli teden uvrstila na drugo mesto za doslej vladajočo Kadimo, bo po pričakovanjih bolj naklonjena judovskemu naseljevanju kot dosedanja vlada Ehuda Olmerta. Slednji je dal vedeti, da se bo moral Izrael dolgoročno odpovedati večini Zahodnega brega, če si želi miru s Palestinci. Kljub temu se je gradnja novih judovskih naselbin v njegovem mandatu nadaljevala.
4
