Islamisti v Maliju prepovedali glasbo

Salif Keita, Ali Farka Tur in Toumani Dijabate so le trije izmed nešteto malijskih glasbenikov, ki so svetovno slavni. Malijska glasba velja za afriški blues in je vtkana v življenje. Tudi zato je bil vsako leto v Timbuktuju eden najbolj znanih afriških glasbenih festivalov Festival v puščavi, kjer je med drugimi nastopil tudi Bono. Letos festivala ne bo. V Maliju, kjer je glasba v srcu vseh ljudi, so islamisti uvedli nova pravila, utemeljena na šeriatu. Med drugim so prepovedali tudi glasbo. Ne le na festivalih, tudi na pogrebih in porokah. Še huje: prepovedali so celo zvonjenje telefonov z melodijo. Toda glasbeniki se ne pustijo utišati. Glasbenikom, ki prekršijo prepoved izvajanja glasbe, grozijo s smrtjo. Zouzou, pevec s severa Malija, ki so ga zavzeli islamisti, je moral zbežati iz svojega kraja: "Vsi na severu trpijo, tudi glasba. Kot da ste v zaporu, popolnoma brez svobode. Da bi se počutili kot človek, morate imeti svobodo, to res ni nič zapletenega." Potujoči festival Glasbeniki pa se ne pustijo utišati. Organizator festivala v puščavi Mani Ansar se je odločil, da bo letos priredil nomadski potujoči festival. Ponovno je nomad postal tudi on – če bi se vrnil v Timbuktu, mu grozi smrt. "Zelo smo žalostni, da se dogajajo take stvari. Vse se je ustavilo," razlaga. Festival je preimenoval v Festival v izgnanstvu in karavana umetnikov bo potovala po Zahodni Afriki, na koncu pa se bodo ustavili na tridnevnem festivalu v Burkini Faso. "Z orožjem se ne moremo boriti proti islamistom, saj sploh ne želimo vojne. Zame je edini način boj s kulturo in glasbo," je odločen. Zanj ima glasba v Maliju prevelik pomen in zdi se mu, da nikakor ne more biti utišana: "Glasba ima v malijski družbi posebno mesto. Močnejša je od zakonov in politike."

V majhnem baru Pili Pili v Bamaku, ki je poznan po afriških specialitetah in dobri glasbi, se vsak večer na odru pojavi svetovno znan glasbenik Jakub Sisoko in pred majhnim in prestrašenim občinstvom zaigra nekaj skladb. Za njim je nastopil Amkulel, eden izmed mladih glasbenikov, ki so tradicionalno glasbo pomešali z rapom. Amkulel je bil prvi predstavnik te zvrsti in je pred dvema letoma nastopil na festivalu v Timubktuju. Osem mesecev pred vojaškim udarom v Maliju je posnel pesem SOS, v kateri je opisoval dogajanje na severu. "Vsi so lahko občutili, da se bo nekaj zgodilo, saj so bili ljudje obupani," se spominja. Pesem je napisal, da bi opozoril na divjanje vojske. Od takrat je pesem prepovedana na vseh vladnih radijskih postajah, njemu pa grozijo s smrtjo. "Nikoli nisem rekel nič napačnega o vladi in ne razumem, zakaj me preganjajo. Če ničesar ne skrivajo, zakaj se torej bojijo. Še naprej bom delal to, kar sem do zdaj – pisal glasbo," je odločen Amkulel.

Glasbeniki v izgnanstvu Ne le, da so glasbeniki zbežali s severa Malija, veliko jih je tudi zapustilo državo in se naselilo v Londonu. Pretekli teden so tam organizirali koncert, da bi javnost opozorili na dogajanje v svoji državi. Eden izmed njih, Sidi Toure, je poudaril, da si želijo le miru: "Četudi to sobo napolnite z diamanti in zlatom, to ne bo tako pomembno kot mir."

Prepričan je, da je glasba zdravilo, ne pa satanovo delo, kot trdijo islamisti. "Na ulicah so zažigali glabila, zaato je večina glasbenikov odšla v Bamako na jug, ali pa v Niger in Burkina Faso."

Malijski glasbeniki so v Bamaku posneli skupno skladbo Voices United for Mali. "Katastrofa in žalost, povejte Severu, da je Mali ena država," pojejo v refrenu. "Ljudje se zgledujejo po nas," je zatrdil Fatoumata Diawara, pevec in organizator projekta. "Izgubili smo upanje v politiko, toda nikoli ne bomo izgubili upanja v malijsko glasbo."