Sreda, 22. 4. 2026, 20.59
3 tedne, 4 dni
Bližnji vzhod
Iran v Hormuški ožini zasegel dve tovorni ladji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,80
Po poročanju britanskega BBC gre za ladji iz konvoja največje svetovne ladijske družbe MSC, ki sta ostali ujeti v Perzijskem zalivu. V podjetju MSC, katerega ladje prevažajo približno 20 odstotkov vsega blaga na svetu, ki potuje po morju, komentarjev za zdaj niso podali.
Iz Hormuške ožine danes poročajo o napadih iranskih sil na tri tovorne ladje. Iranske sile so po navedbah globalnega varnostnega monitorja in iranske revolucionarne garde zasegle dve ladji, na eno pa streljale. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump danes nakazal možnost, da bi nov krog pogovorov med ZDA in Iranom lahko potekal v prihodnjih treh dneh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
20.55 Trump: Pogovori z Iranom morda v naslednjih treh dneh
17.00 Libanon bo na pogovorih z Izraelom zahteval podaljšanje premirja
16.40 Iran v Hormuški ožini zasegel dve tovorni ladji
10.00 V Iranu usmrtili domnevnega izraelskega vohuna
9.20 Izrael kljub premirju z novimi napadi v Libanonu
8.02 Iran zagrozil sosednjim državam: "Če nas napadete, vam bo zmanjkalo nafte"
6.50 Trump: Iran finančno propada
6.15 Iran: Trump si kupuje čas za presenetljiv napad
6.00 Bela hiša: JD Vance ne bo potoval v Pakistan
20.55 Trump: Pogovori z Iranom morda v naslednjih treh dneh
Ameriški predsednik Donald Trump je danes nakazal možnost, da bi nov krog pogovorov med ZDA in Iranom lahko potekal v prihodnjih treh dneh, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To je mogoče," je odgovoril na vprašanje novinarke časnika New York Post glede trditev pakistanskih virov, da bi pogovori lahko potekali v tem časovnem oknu.
New York Post je Trumpov odgovor prek sporočila SMS pridobil kot odziv na poročanje medijev v Pakistanu, da bi lahko novi pogovori med Iranom in ZDA v Islamabadu potekali "v naslednjih 36 do 72 urah".
Usoda pogajanj med stranema ostaja nejasna, potem ko je Trump v torek zvečer brez novega roka napovedal podaljšanje prekinitve ognja z Iranom, ki bi se sicer iztekla ponoči.
Sporočil je, da je s tem upošteval pozive pakistanskih posrednikov, in da želi tako omogočiti več časa za pogajanja, dokler iranska stran "ne bo predložila svojega predloga in se bodo pogovori tako ali drugače zaključili".
Uradno ni znano, kdaj naj bi se pogajanja nadaljevala, če sploh, saj islamska republika doslej nanje še ni pristala. V Teheranu so med drugim izrazili nezaupanje v ameriško diplomacijo, češ da sodelovanje na pogovorih trenutno vidijo kot izgubo časa, saj da ZDA ne odstopajo od svojih pretiranih zahtev.
Danes je predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf na družbenem omrežju X zapisal, da je prekinitev ognja smiselna le, če je ZDA ne kršijo z blokado iranskih pristanišč in če se zaustavi "sionistično vojno hujskaštvo". Po njegovih besedah odprtje Hormuške ožine ob takšni "očitni kršitvi premirja" ni mogoče.
"Svojih ciljev niso dosegli z vojaško agresijo, niti jih ne bodo dosegli z ustrahovanjem. Edina pot naprej je priznanje pravic iranskega naroda," je dodal.
Zunanje ministrstvo v Teheranu pa je danes sporočilo, da Iran mora poskrbeti za svojo varnost in zaščititi svoje interese, a da ceni prizadevanja Pakistana za končanje vojne. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagaei ob tem podaljšanja premirja ni komentiral, navaja AFP.
17.00 Libanon bo na pogovorih z Izraelom zahteval podaljšanje premirja
Libanon bo na četrtkovih pogovorih z Izraelom v Washingtonu zahteval enomesečno podaljšanje desetdnevnega premirja, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovan libanonski uradnik.
"Libanon bo zahteval podaljšanje premirja za en mesec, prenehanje izraelskega bombardiranja in uničevanja na območjih, kjer so prisotne njihove sile, ter zavezo k spoštovanju prekinitve ognja," je dejal.
Da pogovori o podaljšanju premirja, ki je začelo veljati prejšnji teden in naj bi se izteklo v nedeljo, že potekajo, je napovedal tudi libanonski predsednik Joseph Aoun.
Aoun je danes na omrežju X sporočil, da izhodišča Libanona pred pogajanji med drugim vključujejo popolno zaustavitev napadov, umik izraelskih sil z libanonskega ozemlja, vrnitev ujetnikov in začetek obnove vseh območij, ki so bila uničena med izraelskimi napadi. "Nobenega popuščanja, nobenega barantanja in nobene kapitulacije," je poudaril.
Kljub premirju se sicer nadaljujejo posamezni medsebojni napadi Izraela in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, ki je pogajanja med državama večkrat označilo za nesmiselna, čeprav je načeloma izrazilo pripravljenost na spoštovanje prekinitve ognja. Trump pa je v petek dejal, da je Izraelu prepovedal napade na Libanon, kar pa sovražnosti ni v celoti ustavilo.
Izrael medtem vztraja, da razorožitev Hezbolaha ostaja osrednji cilj tudi med premirjem. Zunanji minister Gideon Sar je danes pozval oblasti v Bejrutu, naj z Izraelom sodelujejo in "združijo moči proti teroristični državi, ki jo je Hezbolah vzpostavil" na libanonskem ozemlju.
16.40 Iran v Hormuški ožini zasegel dve tovorni ladji
Iz Hormuške ožine danes poročajo o napadih iranskih sil na tri tovorne ladje. Iranske sile so po navedbah globalnega varnostnega monitorja in iranske revolucionarne garde zasegle dve ladji, na eno pa streljale, poročajo tuje tiskovne agencije.
Prvi napad na tovorno ladjo se je po navedbah britanske agencije za pomorsko varnost UKMTO zgodil, ko se je ladji severovzhodno od Omana v bližini vhoda v Hormuško ožino približal čoln iranske revolucionarne garde, s katerega so začeli streljati. Ladja naj bi sicer plula pod zastavo Liberije in imela dovoljenje za prehod ožine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Revolucionarna garda je po poročanju iranskih medijev sporočila, da je njena mornarica ustavile dve ladji, ki sta hoteli prečkati ožino, in ju preusmerila proti iranski obali. Po navedbah garde gre za ladji MSC Francesca in MSC Epaminondas, ki so ju zasegli. Dodali so, da je prva imela povezave z Izraelom, druga pa da ni imela ustreznih dovoljenj in je "manipulirala z navigacijskimi sistemi".
Po poročanju britanskega BBC gre za ladji iz konvoja največje svetovne ladijske družbe MSC, ki sta ostali ujeti v Perzijskem zalivu. V podjetju MSC, katerega ladje prevažajo približno 20 odstotkov vsega blaga na svetu, ki potuje po morju, komentarjev za zdaj niso podali.
V ločenem incidentu so Iranci po navedbah UKMTO zahodno od iranske obale danes obstreljevali in ustavili še eno tovorno ladjo. Glede na navedbe britanskega varnostnega podjetja Vanguard naj bi šlo za ladjo Euphoria, ki pluje pod panamsko zastavo, po navedbah Teherana pa naj bi bila grška ladja. Po napadu je že zapustila območje in sedaj pluje proti Savdski Arabiji. Napad ni povzročil škode niti ni zahteval žrtev.
10.00 V Iranu usmrtili domnevnega izraelskega vohuna
Iranske oblasti so danes usmrtile moškega, obsojenega zaradi domnevnih povezav z izraelsko obveščevalno službo, poročajo iranski mediji. To je zadnja usmrtitev v treh dneh, potem ko sta bila v ponedeljek po obtožbah vohunjenja usmrčena moška, v torek pa je iransko sodstvo izvedlo smrtno kazen v povezavi z januarskimi množičnimi protesti v državi.
Kot je danes na spletni strani Mizan Online objavilo sodstvo, so moškega obesili zaradi sodelovanja z izraelsko obveščevalno službo Mosad. Sprva sicer ni bilo jasno, kdaj so aretirali in sodili moškemu, ki ga je sodišče spoznalo za krivega "sodelovanja in vohunjenja za sionistični režim", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To je zadnja v nizu izvršitev smrtnih kazni od začetka vojne z Izraelom in ZDA konec februarja in že tretja ta teden. V ponedeljek je sodstvo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zaradi obtožb vohunjenja usmrtilo moška, za katera zagovorniki človekovih pravic trdijo, da sta bila politična zapornika, ki naj bi pripadala v Iranu prepovedani opozicijski skupini Ljudski mudžahedini.
V torek pa je sodstvo izvršilo smrtno kazen v povezavi z množičnimi protesti, ki so v začetku januarja zajeli državo, med njihovim nasilnim zatrtjem pa je bilo po podatkih organizacij za človekove pravice ubitih več tisoč ljudi.
Skupine za človekove pravice že leta kritizirajo strogo uporabo smrtne kazni v Iranu in oblasti obtožujejo, da usmrtitve uporabljajo kot sredstvo ustrahovanja. Po podatkih Iranske organizacije za človekove pravice (IHRNGO) je bilo lani usmrčenih najmanj 1639 ljudi, kar je največ v 35 letih.
9.20 Izrael kljub premirju z novimi napadi v Libanonu
V izraelskem zračnem napadu v dolini Beka na vzhodu Libanona je bila danes ubita ena oseba, še dve sta bili ranjeni, so danes poročali libanonski državni mediji. Napad se je zgodil v času, ko velja desetdnevna prekinitev ognja z libanonsko šiitsko milico Hezbolah. Strani se sicer medsebojno obtožujeta kršenja premirja.
Kot je objavila Nacionalna tiskovna agencija (NNA), je bila davi ena oseba ubita, dve pa ranjeni v napadu z brezpilotnim letalnikom na obrobju Al Džaburja v zahodnem delu Beke.
NNA je poročala tudi o izraelskem topniškem obstreljevanju in rušenjih v krajih v južnem Libanonu, ki jih trenutno zaseda Izrael.
Hezbolah je v torek sporočil, da je izstrelil rakete in drone na kraje na severu Izraela kot povračilo na "očitne" izraelske kršitve premirja, ki so po njegovih besedah vključevale "napade na civiliste in uničenje njihovih domov in vasi".
Izraelska vojska pa je tistega dne sporočila, da je Hezbolah izstrelil več raket proti vojakom, nameščenih v južnem Libanonu, in da je vojska v odgovor zadela izstrelitveno napravo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je sprožil obsežne napade v Libanonu in zasedel več ozemelj na jugu države, potem ko je Hezbolah v začetku marca začel obstreljevati izraelsko ozemlje v znak podpore Iranu po ameriško-izraelskih napadih.
Kljub prekinitvi ognja, ki je začela veljati prejšnji petek, izraelski vojaki še vedno delujejo v južnem Libanonu, izraelski obrambni minister Izrael Kac pa je v nedeljo dejal, da bodo uporabili "polno silo" v primeru, da se izraelske sile soočijo z grožnjo.
ZDA bodo v četrtek po navedbah State Departmenta gostile drugi krog pogovorov med Libanonom in Izraelom. Pogovori bodo prvi med stranema, odkar je začelo veljati krhko premirje. Prvi krog pogovorov je potekal 14. aprila v Washingtonu pod pokroviteljstvom državnega sekretarja Marca Rubia.
8.02 Iran zagrozil sosednjim državam: "Če nas napadete, vam bo zmanjkalo nafte"
Iran grozi zalivskim državam, da bodo v primeru sodelovanja pri napadu nanj postale tarča napadov na svojo naftno infrastrukturo.
Več v spodnjem prispevku:
6.50 Trump: Iran finančno propada
Ameriški predsednik Donald Trump je nekaj ur po podaljšanju prekinitve ognja s Teheranom poudaril, da Iran finančno propada. V današnji objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social je še zapisal, da Teheran zahteva takojšnje odprtje Hormuške ožine in da "hrepeni po denarju".
Trump je v objavi dodal, da Iran izgublja po 500 milijonov dolarjev na dan ter da se vojaki in policisti pritožujejo, da ne prejemajo plač. Sporočilo je sklenil s klicem na pomoč SOS.
U.S. President Donald Trump:
— Open Source Intel (@Osint613) April 22, 2026
"Iran is collapsing financially! They want the Strait of Hormuz opened immediately- Starving for cash! Losing 500 Million Dollars a day. Military and Police complaining that they are not getting paid. SOS!!!" pic.twitter.com/JmnpyIeLfX
Ameriški predsednik je sicer v torek podaljšal prekinitev ognja z Iranom, ki bi se iztekla danes. Kot je objavil na družbenih omrežjih, želi tako omogočiti več časa za pogajanja, ob tem pa ohranja ameriško blokado iranskih pristanišč.
Prekinitev ognja bo po Trumpovih besedah podaljšana, dokler iranska stran "ne bo predložila svojega predloga in se bodo pogovori tako ali drugače končali".
Iranska pogajalska delegacija naj bi pred tem prek pakistanskega posrednika obvestila ameriško stran, da danes ne bo prišla na pogajanja v Islamabad.
6.15 Iran: Trump si kupuje čas za presenetljiv napad
Podaljšanje premirja ameriškega predsednika Donalda Trumpa je "taktika za pridobitev časa" za presenetljiv napad, je dejal Mahdi Mohamadi, svetovalec iranskega predsednika parlamenta in glavnega pogajalca Mohamada Bagerja Galibafa.
V objavi na X je Mohamadi izjavil, da se nadaljevanje ameriške blokade iranskih pristanišč "ne razlikuje od bombardiranja in se mora nanjo odzvati z vojaškim odgovorom".
6.00 Bela hiša: JD Vance ne bo potoval v Pakistan
JD Vance
Trump je pred dnevi v enem od intervjujev povedal, da je Vance že na poti v Pakistan na drugi krog pogajanj z Iranom, nato pa so ameriški mediji poročali, da so podpredsednika videli na poti v Belo hišo. Do te objave ni bilo povsem jasno, kje je Vance in ali bo potoval v Pakistan.
Trump je pred sporočilom Bele hiše v objavi na omrežju Truth Social dejal, da je premirje, ki se je začelo 8. aprila in bi poteklo danes zjutraj, podaljšal na prošnjo Pakistana, ker je iransko vodstvo resno razdeljeno in mu želi dati čas za poenotenje.
Kljub podaljšanju premirja so delniški indeksi na Newyorški borzi nazadovali, nafta pa se je podražila. Širši indeks S&P 500 je nazadoval za 0,6 odstotka, nafta vrste brent pa se je podražila za 3,1 odstotka na 98,48 dolarja za sod.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif se je v objavi na omrežju X zahvalil Trumpu, da je sprejel njegovo prošnjo za podaljšanje premirja. Dodal je, da upa, da bosta obe strani premirje upoštevali in bosta dosegli celovit mirovni dogovor v drugem krogu pogajanj v Islamabadu.
Trumpovo odločitev in prizadevanja Pakistana je pozdravil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki upa, da bo nastal prostor za diplomacijo in gradnjo zaupanja med Iranom in ZDA.
"Vse strani spodbujamo, naj izkoristijo ta zagon, se vzdržijo dejanj, ki bi lahko ogrozila premirje, in se konstruktivno vključijo v pogajanja za dosego trajne in dolgoročne rešitve," je novinarjem Guterreseve besede prenesel njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
