SiolNET. Novice Svet
2,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Integracija beguncev na nemški trg dela bo trajala vsaj deset let"

2,03

termometer

Volker Treier
Foto: Ana Kovač

Naša moč je v industrijski raznolikosti, odprti družbi, ljudeh, ki prinašajo ogromno, kar je tudi za gospodarstvo zelo pomembno, pravi Volker Treier iz združenja nemških gospodarskih zbornic.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica letos praznuje deseto obletnico delovanja, praznovanja pa se je udeležil tudi namestnik generalnega direktorja Združenja nemških gospodarskih zbornic Volker Treier.

V združenje je vključenih 81 gospodarskih zbornic v Nemčiji in predstavlja več kot tri milijone organizacij in podjetnikov. Treier je na univerzi v nemškem mestu Bamberg doktoriral iz ekonomije, preden pa je v združenju postal namestnik generalnega direktorja, je bil vodja oddelka za gospodarsko politiko.

S Volkerjem Treierjem smo se pogovarjali o gospodarskih odnosih v svetu, nemškem gospodarstvu po krizi in izzivih, ki jih zanj prinaša migrantski val.

[video: 57788 / Volker Treier]

Volker Treier

Kako nemška podjetja gledajo na prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA (TTIP), ki je za zdaj še v fazi pogajanj?
Predvsem to vidimo kot veliko priložnost, da sooblikujemo proces globalizacije. Ne gre le za prosto trgovino kot tako, ampak za postavljanje pravil prosti trgovini. Gospodarsko gledano je to tudi velika priložnost. Če Američani sklenejo sporazum npr. z Japonci, že če odpravijo samo carine, bodo imeli ti na področjih, na katerih konkurirajo tudi nemška podjetja, ogromne prednosti.

Prostotrgovinski sporazum z ZDA potrebujemo že samo zato, da ohranimo položaj, ki ga imamo. Ali pa bomo v prihodnosti pustili drugim gospodarskim velesilam, da postavljajo standarde – tudi na primer pri spornih vprašanjih, kot so živila ali surovine. Vprašanje je, ali bodo standardi bolje postavljeni, če bomo to odločanje prepustili recimo Kitajski.

"Prostotrgovinski sporazum z ZDA potrebujemo že samo zato, da ohranimo položaj, ki ga imamo. Ali pa bomo v prihodnosti pustili drugim gospodarskim velesilam, da postavljajo standarde – tudi na primer pri spornih vprašanjih, kot so živila ali surovine." "Prostotrgovinski sporazum z ZDA potrebujemo že samo zato, da ohranimo položaj, ki ga imamo. Ali pa bomo v prihodnosti pustili drugim gospodarskim velesilam, da postavljajo standarde – tudi na primer pri spornih vprašanjih, kot so živila ali surovine." Foto: Ana Kovač

Tisti, ki vzbujajo strah pred TTIP, se morajo zavedati, da si s tem kradejo možnost, da globalizacijo uredijo tako, da bo pravičnejša in trajnejša. Nemško gospodarstvo in Evropska komisija s TTIP nikakor nočeta ogroziti evropskih standardov.

Za mala in srednje velika podjetja (SME) so ovire v trgovini z ZDA včasih tako velike, da ne morejo vstopiti na ameriški trg. Mednarodno aktivna SME naši zbornici sporočajo, da hočejo TTIP, ker njihovemu poslu in delovnim mestom prinaša veliko koristi.

Kdo bodo v prihodnosti najpomembnejši gospodarski partnerji Evrope?
Najprej je treba poudariti, da je domači trg najpomembnejši. Zato je Evropa sama sebi najpomembnejši poslovni partner. Skoraj 60 odstotkov nemškega izvoza gre v druge evropske države, njim pa sledijo ZDA in Kitajska. Kitajska in Indija bosta gotovo postali pomembnejši, Kitajska pa bo nekoč prehitela ZDA. Že samo zato, ker na Kitajskem živi mnogo več ljudi kot v ZDA.

Vprašanje pa je, kako bomo s temi državami trgovali. Za to potrebujemo pravila. Najboljše bi bilo, če bi pravila postavili globalno prek svetovne trgovinske organizacije. To pa trenutno blokira veliko držav tretjega sveta in držav v razvoju, ker se bojijo, da bi bile zapostavljene.

"Kitajska in Indija bosta gotovo postali pomembnejši, Kitajska pa bo nekoč prehitela ZDA. Že samo zato, ker na Kitajskem živi mnogo več ljudi kot v ZDA." "Kitajska in Indija bosta gotovo postali pomembnejši, Kitajska pa bo nekoč prehitela ZDA. Že samo zato, ker na Kitajskem živi mnogo več ljudi kot v ZDA." Foto: Ana Kovač

 

V igri je veliko držav. Je globalna ureditev sploh realna?
Treba si je prizadevati. Čeprav morda nikoli ne pridemo do cilja. Morda ne potrebujemo enakih pravil za vse, ampak ko je trgovina čezmejna, bi bila skupna pravila dobrodošla. Potrebujemo recimo varstvo potrošnikov, varstvo delojemalcev, varstvo okolja. Bolje je imeti enaka pravila, zato da bomo igrali na istem igrišču – z istimi pravili in istim sodnikom. Sicer ne bomo napredovali, kar  pa bo škodilo gospodarstvu. Gospodarstvo želi pravična pravila.

Kaj lahko Evropska unija ponudi svetu? V čem smo močni, konkurenčni?
Treba je poudariti, da ima Evropa najbolj odprto, napredno obliko družbe in v večini držav tudi najboljšo demokracijo na svetu. O tem se premalo govori. Evropa ima vse, razen naravnih virov. Imamo industrijski "know-how", znanje v novih tehnologijah. Tu sicer nimamo velikih igralcev, kot jih imajo ZDA z Googlom, Facebookom ali Applom, imamo pa veliko majhnih, ki so prav tako dobri. Z velikimi pa imamo dobre odnose.

Evropa najbolj odprto, napredno obliko družbe in v večini držav tudi najboljšo demokracijo na svetu. O tem se premalo govori.

Zato se nam ni treba bati, ampak moramo biti samozavestni in, kolikor se da, enotno nastopati. Velika težava je, da se v Evropski uniji ne moremo poenotiti ali pa je kompromis tako krhek, da nas tuji partnerji ali konkurenti lahko izigrajo.

Naša moč je v industrijski raznolikosti, odprti družbi, ljudeh, ki prinašajo ogromno, kar je tudi za gospodarstvo zelo pomembno.

"Naša moč je v industrijski raznolikosti, odprti družbi, ljudeh, ki prinašajo ogromno, kar je tudi za gospodarstvo zelo pomembno." "Naša moč je v industrijski raznolikosti, odprti družbi, ljudeh, ki prinašajo ogromno, kar je tudi za gospodarstvo zelo pomembno." Foto: Ana Kovač

Rusija je pomemben gospodarski partner. Kako nemško gospodarstvo gleda na odločitve politike o uvedbi in podaljševanju sankcij proti Rusiji?
Rusija je pomemben partner, ki ga ne smemo izgubiti. Trenutno smo glede tega v težkem položaju. Kljub vsem težavam moramo vedno znova ponuditi roko. Komunikacijo in poslovne odnose moramo nadaljevati, čeprav politična ocena tega, kar se dogaja v Ukrajini in na Krimu, ni pozitivna. To ni preprosto, saj so ljudje tudi občutljivi in zato užaljeni. A iz takih občutkov pride konfrontacija, ki ne koristi ne našim odnosom ne nikomur po svetu.

Nemška gospodarska zbornica ima svoji pisarni v Moskvi in Sankt Peterburgu. Kjer je mogoče, ohranjamo pogovore in običajne odnose, spodbujamo posel, kjer sankcije to dopuščajo. To je, kar lahko naredi gospodarstvo, politika mora vedno najti pot, da vzdržuje odnose na najvišji politični ravni. Tudi konflikt v Siriji kaže, da brez Rusije ne bo šlo.

"Močno upamo, da Rusija ne bo postala naš nasprotnik, ampak da bo ostala naš partner in, upajmo, nekoč tudi spet prijateljica." "Močno upamo, da Rusija ne bo postala naš nasprotnik, ampak da bo ostala naš partner in, upajmo, nekoč tudi spet prijateljica." Foto: Ana Kovač

Je veliko pritiskov na kanclerko Angelo Merkel, da bi se sankcije odpravile?
Gospodarstvo pravi, da ima v tej zadevi primat politika. Ta mora zadeve voditi, gospodarstvo pa sledi. Seveda je tudi nekaj jeze, ampak mislim, da vse z obeh strani poteka precej profesionalno. Gospodarstvo lahko opozarja na posledice sankcij, kar gospodarstvo v Nemčiji tudi počne. K temu spada tudi, da posledice sankcij poimenujemo in oštevilčimo. Sankcije sploh ne bi bile smiselne, če ne bi povzročile škode.

Ob tem je seveda treba govoriti z vsemi, ki jim je škoda povzročena. To so večinoma posamezniki. Vedno znova je treba preverjati, ali sankcije izpolnjujejo cilj, zaradi katerega so bile uvedene. V Nemčiji ta razprava poteka, kanclerka Merklova zato ni ogrožena, čeprav je gospodarstvo načeloma proti sankcijam. Ob tem pa nemški vladi ne očitam ničesar, saj nenapovedana priključitev Krima Rusiji ne spoštuje mednarodnega prava.

Močno upamo, da Rusija ne bo postala naš nasprotnik, ampak da bo ostala naš partner in, upajmo, nekoč tudi spet prijateljica.

Imamo več kot 1.300 "hidden champions" – v tem smo svetovni prvaki. Pomembna pa so tudi družinska podjetja, je prepričan Treier. Imamo več kot 1.300 "hidden champions" – v tem smo svetovni prvaki. Pomembna pa so tudi družinska podjetja, je prepričan Treier. Foto: Ana Kovač

So manjša podjetja po krizi spremenila svoje poslovanje, način delovanja, trgovanja? Se je kaj spremenilo?
Pred krizo je bilo v mednarodnem okolju veliko kritike na račun nemškega gospodarstva, zlasti od OECD in Mednarodnega denarnega sklada, češ da ima prevelik delež industrije, poklicno izobraževanje naj bi bilo relikt sivih časov, število študentov naj bi bilo premajhno, nemško gospodarstvo pa naj bi imelo premalo globalnih igralcev in preveč srednjih, malih ter družinskih podjetij, ki se financirajo prek bank in ne prek finančnih trgov.

To je bila težka debata, ki pa je bila vsekakor napačna. Po krizi so namreč prišle iste inštitucije in mnoge države, ki so rekle, da smo Nemci odlično izšli iz krize, da imamo odlična mala in srednje velika podjetja. Imamo več kot 1.300 "hidden champions" (podjetij, ki v svojem sektorju zasedajo enega od prvih treh mest na svetovnem trgu) – v tem smo svetovni prvaki. Pomembna so tudi družinska podjetja.

Poklicno izobraževanje je postalo pravi izvozni hit. Celo predsednik ZDA Barack Obama je v svojih javnih govorih dvakrat omenil nemški model. Tudi orientiranost na industrijo je danes hvaljena. Naša SME so danes bolj samozavestna, ker so vedno bolj cenjena.

Poklicno izobraževanje je postalo pravi izvozni hit. Celo predsednik ZDA Barack Obama je v svojih javnih govorih dvakrat omenil nemški model.

Ko gre za regulacijo finančnega trga, pa so za ta podjetja razmere zahtevnejše. Banke so mnogo bolj regulirane. Zato so podjetja postala bolj finančno samostojna. Mladi ljudje niso več pripravljeni iti skozi poklicno izobraževanje, tu se podjetja zelo angažirajo. Spremenilo pa se bo tudi vprašanje, kako bomo v naših podjetjih izgrajevali nove tehnologije oziroma vse tisto, kar v Nemčiji imenujemo industrija 4.0, Američani pa internet of things (internet stvari).

"Eno je humanitarna stiska in tu je Nemčija zmožna ter pripravljena pomagati. Na to je po mojem mnenju Merklova ustrezno odgovorila z da. Drugo pa je gospodarska potreba, saj imamo v Nemčiji pomanjkanje delovne sile in neugoden demografski razvoj. Oboje morda lahko pripeljemo skupaj v desetih letih, takoj pa gotovo ne." "Eno je humanitarna stiska in tu je Nemčija zmožna ter pripravljena pomagati. Na to je po mojem mnenju Merklova ustrezno odgovorila z da. Drugo pa je gospodarska potreba, saj imamo v Nemčiji pomanjkanje delovne sile in neugoden demografski razvoj. Oboje morda lahko pripeljemo skupaj v desetih letih, takoj pa gotovo ne." Foto: Ana Kovač

Kako prihod velikega števila migrantov vpliva na delovanje podjetij? Jih že začenjajo zaposlovati?
Veliko podjetij to temo za zdaj spremlja le prek medijev. Mi kot gospodarska zbornica želimo iz te situacije, ki bo pomenila velike stroške za nemško družbo in gospodarstvo, potegniti najboljše. To pomeni čim več migrantov v doglednem času vključiti na trg dela, v podjetja. Zato pa moramo njihove kvalifikacije poznati in jih izboljšati. Treba jih bo usposobiti, na novo izšolati, naučiti nemščine, da bodo njihove kvalifikacije nekoč ustrezale potrebam gospodarstva.

Kako velik strošek je to?
To veliko stane, že zdaj. Zato smo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo ustanovili mrežo, kjer so se podjetja dala na razpolago, da bodo izvajala dejavnosti za vključitev beguncev. Integracija beguncev na nemški trg dela bo proces. Preden bo nekoč obrodil sadove, preden se bo naložba povrnila, bo trajalo gotovo deset.

Kanclerka Merklova je povabila novo delovno silo. A iz vaših besed se zdi, da bodo migranti bolj breme kot nekaj dobrodošlega.
To sta dve plati iste medalje. Eno je humanitarna stiska in tu je Nemčija zmožna ter pripravljena pomagati. Na to je po mojem mnenju Merklova ustrezno odgovorila z da. Drugo pa je gospodarska potreba, saj imamo v Nemčiji pomanjkanje delovne sile in neugoden demografski razvoj. Oboje morda lahko pripeljemo skupaj v desetih letih, takoj pa gotovo ne. To je treba odkrito povedati. Vsak pa mora prispevati svoj del, da bo to uspelo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 21
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin