Ponedeljek, 1. 1. 2024, 9.02
11 mesecev, 3 tedne
87. DAN VOJNE V IZRAELU
Hud udarec za Benjamina Netanjahuja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,72
Izraelsko vrhovno sodišče je razveljavilo ključni del sporne pravosodne reforme, ki sodišču odvzema možnost ukrepanja proti vladnim odločitvam. Gre za hud politični poraz vlade Benjamina Netanjahuja v času trajajoče ofenzive v Gazi.
V nočnih napadih izraelskih letal na Gazo je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, je zatrdilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje pod nadzorom palestinske teroristične organizacije Hamas. O raketnih napadih so tik po polnoči poročali tudi iz Izraela. Odgovornost za te so prevzeli Hamasovi islamski skrajneži. Izraelsko vrhovno sodišče je medtem danes razveljavilo ključni del sporne pravosodne reforme, ki sodišču odvzema možnost ukrepanja proti vladnim odločitvam.
Novo leto ni prineslo miru na Bližnjem vzhodu, kjer izraelske sile nadaljujejo svojo skoraj trimesečno ofenzivo v Gazi. Medtem ko so letala ciljala tarče vzdolž oblegane enklave, iz osrednjega in južnega dela Gaze prihajajo poročila o uličnih spopadih med izraelsko vojsko in teroristi Hamasa. Kot poroča katarska televizija Al Jazeera, so izraelske sile tudi preteklo noč izvedle več racij na zasedenem Zahodnem bregu.
Islamistični Hamas pa je spet po polnoči napadel civilne tarče v Izraelu z nizom raket tipa M90. Ob tem so se vzdolž Izraela oglasile sirene, ki opozarjajo na nevarnost napada iz zraka. Kot je poročal dopisnik AFP iz Tel Aviva, je bilo nad mestom videti, kako je zračna obramba prestregla več izstrelkov. Ob tem so se nekateri zatekli na varno, številni pa zaradi tega niso želeli prekiniti novoletnih praznovanj.
Izraelska vojska je potrdila napad. Poročil o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi ni.
Še drugi minister izraelske vlade pozval k vrnitvi naseljencev v Gazo
Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir je medtem danes pozval k umiku Palestincev iz Gaze in vrnitvi judovskih priseljencev na območje enklave, od koder se je Izrael umaknil leta 2005. Njegovi komentarji sledijo podobnim izjavam finančnega ministra Bezalela Smotriča.
Ben Gvir je prepričan, da bi Izrael moral spodbujati emigracijo prebivalcev Gaze, ki so že skoraj tri mesece tarča silovitih izraelskih napadov na enklavo.
Izrael je Gazo zasedal med letoma 1967 in 2005, ko se je vojaško umaknil, pri tem pa izpraznil tudi tamkajšnje nezakonite naselbine, ki jih medtem ohranja na Zahodnem bregu. Izrael je tudi pred aktualno vojno ohranjal skoraj popoln nadzor nad mejami palestinske enklave.
Ben Gvir, ki predstavlja desno krilo že tako skrajne izraelske vlade in – tako kot Smotrič – prebiva v eni od naselbin na zasedenem Zahodnem bregu, je prepričan, da bi bila vrnitev naseljencev v Gazo pravilna, pravična, moralna in humana rešitev.
Na srečanju svoje stranke je dejal, da vidi priložnost za spodbujanje prebivalcev Gaze k emigraciji po svetu. Pred vojno je v Gazi živelo okoli 2,4 milijona Palestincev. Njegovi komentarji sledijo podobnim izjavam finančnega ministra Smotriča, ki je v nedeljo prav tako pozval k vrnitvi naseljencev v Gazo.
Aktualno vojno so sprožili teroristični napadi palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra, v katerih je umrlo 1.139 ljudi, od tega 695 civilistov. V povračilnih napadih, ki so sledili, je v Gazi do zdaj umrlo najmanj 21.978 ljudi, skoraj 58 tisoč je ranjenih.
Izraelsko vrhovno sodišče je danes razveljavilo ključni del sporne pravosodne reforme, ki sodišču odvzema možnost ukrepanja proti vladnim odločitvam. Gre za hud politični poraz vlade Benjamina Netanjahuja v času trajajoče ofenzive v Gazi, poročajo tuje tiskovne agencije. Osem od 15 vrhovnih sodnikov je zavrnilo amandma, ki je omejeval t. i. doktrino razumnosti, ki služi kot varovalka pred prekoračitvijo vladnih pooblastil.
Izraelska vladna koalicija je konec julija v parlamentu sprejela omenjeni del pravosodne reforme, ki sodišču odvzema možnost ukrepanja proti vladnim odločitvam. V skladu s tem vrhovno sodišče odločitve vlade ali posameznega ministra ne bi več moglo oceniti kot neprimernega. Opozicija je glasovanje v parlamentu bojkotirala, proti reformi pa so dolgo potekale množične demonstracije.
Izrael nima ustave ali zgornjega doma parlamenta, zaradi česar doktrina razumnosti v okviru t. i. temeljnih zakonov služi kot varovalka pred tem, da bi vlada prekoračila svoja pooblastila.
Vlada je vztrajala, da je reforma nujna za uravnoteženje pristojnosti med izvoljenimi predstavniki in sodstvom. V Netanjahujevi stranki Likud so danes izrazili obžalovanje nad odločitvijo sodišča, saj da to nasprotuje "volji ljudstva za enotnost, še posebej v času vojne".
