Del srbske tajne službe in vladnega vrha naj bi po poročanju istega vira ves čas vedel, kje se skriva nekdanji predsednik Republike Srbske Krajine. Po vrnitvi iz Rusije pred dvema letoma se je haaški obtoženec gibal na različnih lokacijah v Vojvodini, kjer je srbska policija večkrat preiskala njegovo hišo v Novem Sadu ter več hiš njegovih sorodnikov.
Ves čas je bil dobro obveščen
Srbska vlada je s pogostimi hišnimi preiskavami Evropi namreč hotela dokazati svojo pripravljenost za sodelovanje s Haagom. Tudi predstavniki haaškega sodišča naj bi ves čas vedeli, da se Hadžić po vrnitvi iz Rusije skriva v Srbiji, kar je večkrat ponovil tudi glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz. Hadžić po pisanju Pravde ni potreboval široke mreže pomagačev, saj so vse bistvene informacije zanj prihajale kar neposredno iz centra, ki je bil zadolžen za njegovo aretacijo.
Pisanje Pravde pa je že zanikal srbski minister za delo in socialno politiko ter predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić, ki je dejal, da so res obstajali nekateri sumi, da se je Hadžić skrival v Rusiji, Belorusiji in Romuniji, vendar noben izmed njih ni bil nikoli potrjen. Ljajić je še dodal, da bo aretacija Hadžića v popolnosti zaključena tedaj, ko bo razvozlana tudi mreža njegovih pomagačev.
V Rusiji naj bi imel še eno družino
Po pisanju nekaterih medijev naj bi imel Hadžić v "izgnanstvu" v Rusiji tudi ljubezensko razmerje z žensko, s katero se jima je rodil tudi otrok, vendar z njima v zadnjem času ni imel nobenih stikov. Na begu naj bi se preživljal s pomočjo dobrih zvez z rusko in črnogorsko mafijo, ki se ukvarja s tihotapljenjem nafte, kar naj bi predstavljalo njegov glavni vir dohodka.
Hrvaška vlada zahteva izročitev Hadžića Hrvaški
Hrvaška vlada je medtem pozvala državno tožilstvo in pravosodno ministrstvo, naj storita vse potrebno za kazenski pregon Hadžića in za izvedbo zapornih kazni za Hadžića na osnovi dveh pravnomočnih obsodb. Hrvaška vlada pod vodstvom Jadranke Kosor je ob tem spomnila, da so Hadžića, ki je tudi hrvaški državljan, na Hrvaškem v odsotnosti obsodili na zaporne kazni zaradi vojnih zločinov.
Obsojen v Osijeku in Šibeniku, v Vukovarju vložena obtožnica
Kosorjeva je sicer po sredini seji ožjega vladnega kabineta napovedala, da bo Hrvaška zahtevala izročitev Hadžiča, danes pa je vlada sprejela sklep, v katerem omenja, da sta sodišči v Osijeku in Šibeniku pravnomočno obsodili Hadžića na dolgoletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov, medtem ko so v Vukovarju vložili obtožnico proti njemu tudi zaradi vojnih zločinov.
Pristojne hrvaške institucije je zato vlada pozvala, naj v sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu sprožijo ukrepe, da bi Hadžića izročili Hrvaški na podlagi omenjenih razsodb in obtožnice. Prav tako jih je pozvala, naj izrazijo pripravljenost, da prevzamejo kazenski pregon za vse vojne zločine in druga huda kazniva dejanja, za katera je obtožen Hadžić.
Hrvaško državno tožilstvo je na svoji spletni strani objavilo, da so o svoji pripravljenosti na postopek proti Hadžiću obvestili haaško tožilstvo že leta 2008. Takrat so tudi izrazili pričakovanje, da bodo voditelja Srbov na Hrvaškem izročili Hrvaški.
Josipović: Haag ima prednost pred hrvaškim pravosodjem
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ima glede izročitve Hadžića prednost pred hrvaškim pravosodjem, pa je dejal hrvaški predsednik Ivo Josipović. Josipović je dejal, da bi bilo sicer dobro, če bi postopek proti Hadžiću potekal na Hrvaškem, kjer so bili storjeni zločini, katerih ga bremenita tako haaško sodišče kot hrvaško pravosodje.
A kot je pojasnil, statut haaškega sodišča in hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem določata, da ni možno zahtevati izročitve za isto kaznivo dejanje ter da ima sodišče v Haagu prednost. "Videli bomo, sicer pa je izročitev haaškem sodišču nujna," je dejal Josipović, potem ko se je v svojemu uradu srečal s predstavniki alkarskega društva iz Sinja.
Tudi hrvaški pravni strokovnjak Željko Horvatić je dejal, da izročitev Hadžića Hrvaški ne bo možna, razen če bi ocenili, da bo haaško sodišče oprostilo vodjo srbskega upora v Slavoniji. Horvatić predlaga, da se Hrvaška vključi v postopek proti Hadiću na sodišču v Haagu, če ima dokaze proti njemu, ki jih haaško tožilstvo nima. Na tej podlagi bi lahko po njegovem mnenju zahtevala tudi dodatne točke obtožnice.
Trgovina med Tadićem in Josipovićem
Novinarji so Josipovića vprašali tudi o morebitni "trgovini" med njim in njegovim srbskim kolegom Borisom Tadićem v primeru aretacije Hadžića. Podpresednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks je v odzivu na prijetje Hadžića namreč v sredo dejal, da se bo pokazalo, ali je aretacija v povezavi s številnimi pogovori in stiki med Tadićem in Josipovićem. "Ne vem, s čim bi trgovali. Gre za to, da je Srbija izpolnila svojo obveznost do mednarodnega prava in v tem je celotna zgodba", je odgovoril Josipović.
"Eden najbolj zvestih izvajalcev velikosrbske politike"
"Hadžić je bil eden izmed najbolj zvestih izvajalcev velikosrbske politike Slobodana Miloševića, o čemer najbolj lahko pričajo ljudje na vzhodu Hrvaške," je poudarila Kosorjeva. Hadžić je bil na seznamu 150 Srbov, ki jih je Hrvaška izvzela iz zakona o pomilostitvi leta 1997.
SDS za pospešitev pogajanj Srbije in Makedonije
V Slovenski demokratski stranki z zadovoljstvom ugotavljajo, da z aretacijo Hadžića ni več ovir za pospešena pogajanja za vstop Srbije v Evropsko unijo, kar bi Srbiji omogočilo hitrejši in učinkovitejši gospodarski razvoj, utrdilo njeno demokratično usmeritev in znatno prispevalo k dokončni politični stabilizaciji Zahodnega Balkana.
SDS od zdajšnje slovenske vlade pričakuje, da se bo aktivno zavzela za pospešitev pogajanj s Srbijo za članstvo v EU in za odpravo morebitnih ovir, ki bi jih lahko postavljale druge članice EU. Dimitrij Rupel je v sporočilu za javnost še zapisal, da upajo, da prizadevanja slovenske vlade v korist Srbije ne bodo manjša od zavzetosti, ki sta jo Borut Pahor in njegova vlada pokazala pri pospeševanju pogajanj s Hrvaško.
1
