Grki z reformami do cenejšega kruha, mleka in zdravil

Grški parlament je v noči na ponedeljek po vroči večurni razpravi sprejel reformni paket zakonodaje, da bo lahko Grčija dobila novo večmilijardno tranšo posojila članic evrskega območja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Milijarde za grške banke Poleg reformne zakonodaje so poslanci potrdili tudi rekapitalizacijo grških bank v vrednosti slabih treh milijard evrov. Okrevanje bančnega sistema naj bi grške banke spet vrnilo na svetovni finančni trg. Sprejete reforme med drugim določajo liberalizacijo trga dela s pomočjo deregulacije kolektivnih pogodb. Grški poslanci so olajšali dostop do lekarniškega poklica, prav tako bodo lahko zdravila po novem prodajali tudi v supermarketih. S tem naj bi zdravila pocenili.

Lekarnarji proti "grenkemu zdravilu" Ta reforma je razjezile lekarnarje, ki so v petek in ob koncu tedna stavkali. Odprtih je bilo le nekaj dežurnih lekarn, kar je v teh povzročilo veliko gnečo.

Poleg zdravil naj bi bilo cenejše tudi mleko. Po novih pravilih trgovcem mleka, ki je ustrezno predelano in pakirano, po petih dnevih ne bo več treba umakniti s polic.

Potrebni bodo še nadaljnji ukrepi Tudi drugo osnovno živilo, kruh, je del reformnega paketa – od zdaj ga bodo poleg pekarn in supermarketov lahko prodajale tudi druge trgovine z živili.

Grčija pa bo morala sprejeti še druge ukrepe. O njih se bodo pogovarjali na torkovem neformalnem zasedanju finančnih ministrov držav v območju evra, ti se bodo zbrali v Atenah.

Grčija se počasi pobira Ministri bodo namreč razpravljali o tem, ali ta zadolžena evrska članica izpolnjuje pogoje za izplačilo naslednjega obroka pomoči, vrednega 8,5 milijarde evrov.

Sredozemska država, ki jo je dolžniško-evrska kriza najbolj udarila, se sicer počasi pobira s tal. Po napovedih Evropske komisije naj bi Grčija po šestih letih zaporednega gospodarskega krčenja letos spet imela gospodarsko rast. Letos predvidoma 0,6-odstotno, prihodnje leto pa 2,9-odstotno.

Bo potreben še tretji paket pomoči Znižala naj bi se tudi visoka brezposelnost – s 27 odstotkov na 24 odstotkov leta 2015. Javni dolg je še vedno visok – letos naj bi dosegel 177 odstotkov BDP, prihodnje leto pa upadel na 172 odstotkov.

Grčija je do zdaj dobila že 240 milijard evrov pomoči – leta 2010 110 milijard, leta 2012 pa še 130 milijard. Ob tem ji je zasebni sektor odpisal še za več kot 100 milijard evrov dolga. Nenehno pa se pojavljajo ugibanja, ali bo najjužnejša balkanska država potrebovala še tretji paket pomoči.

Optimistični grški premier Grški predsednik Antonis Samaras je sicer zelo optimističen. Že konec lanskega leta je napovedal, da bo Grčija letos izstopila iz programa pomoči, ki sta ji ga odobrila EU in IMF, in ne bo potrebovala novih posojil.

Iz reševalnega okrilja mednarodne pomoči sta lani oziroma v začetku leta že odšli Irska in Španija. Zlasti nekdanji keltski tiger med kriznimi državami še najhitreje okreva. Irska ima gospodarsko rast, prihodnje leto predvidoma celo nad povprečjem EU, zmanjšujeta se brezposelnost in proračunski primanjkljaj.

Okreva tudi Portugalska, ki pa je še vedno v nevarnosti zaradi visoke zadolženosti v zasebnem sektorju. Slabše gre Cipru, saj naj bi se njegovo gospodarstvo skrčilo tudi letos. Šele prihodnje leto naj bi ta sredozemska otoška država spet imela gospodarsko rast.