Grčija se kljub več kot 300 milijardam evrov pomoči še vedno ni pobrala

Revizorji so ugotovili, da kljub vsej tej pomoči Grčija še vedno potrebuje zunanjo finančno podporo in da so bili cilji programov doseženi le v omejenem obsegu. Ob tem so opozorili na več konkretnih slabosti.

Za pomanjkljivosti delno kriva komisija

Prvi program je bil zasnovan v skrajni nujnosti, zato so bili pogoji ohlapni, a so se nato izboljševali. A kljub temu prvi in drugi program nista zagotovila ustrezne prednostne obravnave reform in njihove vključitve v širšo strategijo za državo, menijo revizorji.

Še zlasti so kritični do zasnove strukturnih reform trga dela in bančnega sistema, ki po njihovem mnenju kažejo mešane rezultate, medtem ko so se reforme, povezane s proračunskimi rezi in davki, izkazale kot uspešnejše.

Za omenjene pomanjkljivosti je po mnenju revizorjev delno kriva komisija, ker je precenila zmožnost Grčije za izvedbo reform ter slabo opredelila njihov obseg in časovni okvir njihovega izvajanja. Komisija po mnenju revizorjev tudi ni izvedla celovitega vrednotenja prvih dveh programov, čeprav bi bila takšna analiza lahko bistvena za prilagoditev procesa reforme.

Revizorji komisiji priporočajo, naj izboljša postopke za zasnovo programov, bolje prednostno razporedi pogoje, zagotovi vključitev programov v splošno strategijo rasti za državo, vzpostavi jasne postopke ter zagotovi sistematično in natančno dokumentirano spremljanje programa.

Evropska komisija poročilo vzela na znanje

Poleg tega priporočajo še:

- naj že od začetka celoviteje obravnava nepopolnost podatkov,

- naj si prizadeva doseči sporazum s partnerji v okviru programov ter

- naj bolj sistematično oceni upravne zmogljivosti države za izvajanje reform in potrebo po tehnični pomoči.

V Evropski komisiji so se danes v Bruslju na poročilo odzvali z besedami, da ga jemljejo na znanje, da so kot vselej odprti za konstruktivno analizo in da bodo proučili priporočila.