Grčija potrebuje čas in še 32,6 milijarde evrov

Finančni ministri se bodo zato sestali v Bruslju, kjer bodo razpravljali o ugotovitvah poročila in morebitnih novih ciljih za Grčijo. "Potrebujemo ustvarjalne rešitve," je ob prihodu na zasedanje dejala avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. Dodatna pomoč predstavlja tudi tveganje V poročilu je med drugim zapisano, da dodatna pomoč prinaša tudi veliko tveganje, saj bi se lahko pokazali tudi negativni učinki na gospodarstvo, prav tako pa je tveganje veliko zaradi negotove politične podpore. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je pred tem izrazil optimizem v zevi s poročilom trojke, saj kot je izpostavil, so Grki že potrdili proračun za leto 2013. Ravno ta potrditev pa je bila pogoj za morebitno naslednjo pošiljko pomoči. Tudi grški premier Antonis Samaras je opozoril, da bo brez nove pomoči v višini 31,5 milijarde evrov državi denarja zmanjkalo v nekaj dneh. Luknja bi lahko bila do leta 2016 velika 22,9 milijarde evrov Finančne potrebe Grčije se bodo do leta 2014 povečale za 15 milijard evrov, v letih 2015 in 2016 pa še za 17,6 milijarde evrov. Če Grčija ne bi dobila še dve leti časa za ureditev javnih financ, pa naj bi bila luknja do leta 2016 velika 22,9 milijarde evrov. Ena od možnosti za ureditev situacije je znižanje obrestne mere za že odobrena posojila. Druga možnost, ki jo omenjajo, je, da bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga. Manj optimistični pa menijo, da bo treba državi ponovno odpisati del dolga.