Generalna skupščina ZN pozvala k moratoriju na smrtno kazen

Predlog resolucije je pretekli mesec potrdil odbor za človekove pravice ZN, danes pa so zanjo glasovale 104 države, med njimi tudi Slovenija. Proti jih je bilo 54, 29 se jih je glasovanja vzdržalo. Razprava v odboru za človekove pravice ZN je bila novembra precej ostra, saj so skušali nasprotniki odprave smrtne kazni pobudo prikazati kot vsiljevanje evropskih načel in standardov preostalemu svetu. EU je bila resnično gonilna sila za resolucijo, vendar pa le ena od njih, saj je predlog resolucije skupaj sponzoriralo skoraj 90 držav.

V New Jerseyu podpisali zakon o ukinitvi smrtne kazni

K uspehu resolucije je pripomoglo tudi to, da se ZDA niso aktivno zavzele proti njej, čeprav pa so glasovale proti njej tako v odboru kot tudi v GS ZN. Stvari se sicer spreminjajo tudi v ZDA, saj je v ponedeljek guverner zvezne države New Jersey, demokrat Jon Corzine, podpisal zakon o ukinitvi smrtne kazni. New Jersey se je tako pridružil 12 drugim zveznim državam, ki ne izvajajo smrtne kazni.

Sprejetje resolucije je v torek iz Alžirije pozdravil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je sporočil, da gre za pogumno dejanje mednarodne skupnosti. Še posebej ga veseli, da je imela resolucija podporo držav iz različnih svetovnih regij, kar jasno dokazuje trend proti smrtni kazni. Podobnega mnenja je tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International, ki je sporočila, da gre za pomembno prelomnico, ki dokazuje jasen trend proti smrtni kazni v mednarodni skupnosti.

Smrtna kazen je postala vprašanje človekovih pravic

Resolucija ima sicer le moralno težo, vendar pa je pomembno to, da je z njo smrtna kazen postala vprašanje človekovih pravic in ni več le vprašanje kazenske zakonodaje posameznih držav. Resolucija med drugim pravi, da smrtna kazen spodkopava človeško dostojanstvo, in poziva države, ki jo izvajajo, naj omejijo število kaznivih dejanj, zaradi katerih se lahko izreče smrtna kazen. Resolucija prav tako poziva k spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic za tiste, ki čakajo na usmrtitev.

Po podatkih Amnesty International že 133 držav nima uzakonjene ali pa ne izvaja smrtne kazni. Od 64 držav, ki smrtno kazen poznajo, pa jo je leta 2006 dejansko izvajalo le 25 držav. Kar 91 odstotkov vseh primerov usmrtitev je bilo na Kitajskem, v Iranu, Iraku, Pakistanu, Sudanu in ZDA.