Frančišek dva papeža razglasil za svetnika (video)

"Odločamo in določamo, da sta blažena Janez XXIII. in Janez Pavel II. sveta," je v latinščini pred navdušeno množico dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve. Janeza Pavla II. (papež je bil med 16. oktobrom 1978 in 2. aprilom 2005) in Janeza XXIII. (papež je bil med 28. oktobrom 1958 in 3. junijem 1963) lahko po uradni kanonizaciji kot svetnika slavijo po vsem svetu. Na Poljskem so ob kanonizaciji Janeza Pavla II. zadoneli cerkveni zvonovi po celi državi.

Dva papeža na kanonizaciji dveh papežev Slovesna maša ob kanonizaciji priljubljenih papežev, ki sta vsak na svoj način pomembno zaznamovala Cerkev v 20. stoletju, se je na Trgu svetega Petra v Vatikanu začela ob 10. uri. Prvič v zgodovini Cerkve sta svetnika postala dva papeža hkrati, prav tako sta prvič na kakšni kanonizaciji navzoča dva papeža - na povabilo zdajšnjega papeža Frančiška se slovesnosti udeležuje tudi prejšnji papež Benedikt XVI.

Iz Vatikana so sporočili uradno policijsko oceno, da je bilo zbranih okoli 800.000 ljudi.

Prisotni številni voditelji Kanonizacijo je spremljalo okoli 150 kardinalov, tisoč škofov in šest tisoč duhovnikov z vsega sveta. Na razmeroma kratkem obredu kanonizacije so bili številni visoki državni predstavniki. Prisotnih je bilo več kot 90 delegacij vlad in mednarodnih organizacij, od tega 24 voditeljev držav. Prav tako so bili v Vatikanu navzoči številni predsedniki vlad, dvorov in drugih religij.

Vodja slovenske državne delegacije je predsednik državnega sveta Mitja Bervar, slovensko Rimskokatoliško cerkev pa na slovesnosti med drugim zastopa predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan. V Vatikanu je tudi delegacija državnega sveta.

Policija je vernike na Trg svetega Petra začela spuščati ob 5.30, več deset tisoč ljudi je na odprtje trga čakalo vso noč. Med verniki na trgu so prevladovali Poljaki.

Dobri in veliki Glavan je slovesnost označil za veličastno in verjetno najbolj množično doslej. Kot je poudaril, je šlo za kanonizacijo "dveh papežev, najpomembnejših ustvarjalcev Cerkvene in v nekem smislu tudi svetle zgodovine 20. stoletja". Spomnil je, da je Janez XXIII. sklical izredno pomemben koncil z željo posodobiti Cerkev. Ob tem pa je s svojim političnim delovanjem po mnenju nekaterih morda v času kubanske krize celo preprečil tretjo svetovno vojno.

Janez Pavel II. pa je na drugi strani premagal boj s komunizmom. Ob tem je "Cerkev odprl svetu in svet približal Cerkvi" s svojimi 104 apostolskimi potovanji po vsem svetu, z milijoni ljudi pa se je srečeval tudi ob mašah in na tedenskih splošnih avdiencah. Njegova posebna značilnost je bila, da so imeli pri njem posebno mesto bolni, ubogi in še zlasti mladi.

"Janez XXIII. bi si po mnenju mnogih zaslužil vzdevek dobri, Janezu Pavlu II. pa bi po mnenju številnih pripadel vzdevek veliki," je dodal Glavan.

Okoli 200 mladih Slovencev Na kanonizacijo so se v Rim oziroma v Vatikan odpravili tudi številni slovenski romarji. Z mladimi je tja odpotoval tudi tajnik Medškofijskega odbora za mladino in duhovni asistent Društva SKAM - Skupnosti katoliške mladine Tone Česen. "Kar je mene najbolj nagovorilo med slovesnostjo je bilo to, da je bila kljub izjemni množici zbranost izjemna. Tišina med sveto mašo, molitev, petje... ozračje je bilo izredno duhovno," je povedal Česen.

Kot je dodal, logistično gledano niso imeli nikakršnih težav, je pa bilo zaradi gneče v Rimu nekaj kaosa. Česen je sicer povedal, da se je kanonizacije udeležilo kakih 200 mladih Slovencev, še približno enkrat toliko pa ocenjuje, da bi lahko bilo slovenskih romarjev, ki so pripotovali osebno ali v drugih organiziranih skupinah.

Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski evropski poslanec Lojze Peterle. Kot je poudaril, je bil Janez Pavel II. papež prav v času osamosvajanja Slovenije in velja za enega najpomembnejših podpornikov slovenske samostojnosti. "Sveti sedež je podpiral pravico do samoodločbe in demokracije, ko pa je prišlo do vprašanja mednarodnega priznanja, se je papež zanj osebno zavzel," je v izjavi za javnost zapisal Peterle.