Finančni ministri EU zaključili zasedanje na Madžarskem

Koliko sredstev bo prispevala Slovenija, ni znano, je po zasedanju pojasnil finančni minister Franc Križanič in dodal, da bi lahko bilo okvirno 300 milijonov evrov, kot je nedavno omenil premier Borut Pahor.

"Preuranjeno je soditi, koliko bo obremenjen naš javni dolg"

Križanič je potrdil, da so že narejeni interni izračuni, da pa je želja vodstva finančnih ministrov EU in Evropske centralne banke (ECB), da se tega še ne komentira, dokler ne bo narejen program, torej dokler ne bo znana razdelitev pomoči. "Poleg mehanizma, v katerega smo vključeni mi, bo vključen tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in verjetno tudi evropski finančni mehanizem stabilnosti. Tako je preuranjeno soditi, koliko bo to obremenilo naš javni dolg," je pojasnil Križanič.

Slovenija na pomoč Portugalski s 300 milijoni evrov V preteklih dneh je premier Borut Pahor dejal, da bo Slovenija pomagala Portugalski s 300 milijoni evrov v obliki garancij. Na vprašanje, ali gre torej okvirno za omenjeni znesek, je Križanič odgovoril, da gre brez dvoma okvirno za tak znesek. "Samo je preuranjeno, ker je treba najprej videti, koliko bo država potrebovala, da pride nazaj na normalen trg," je dejal.

Ministri so se seznanili z delovanjem novih regulatornih ustanov v EU

V petek je razgovor med ministri potekal predvsem o finančni stabilnosti v Evropi, delovanju različnih mehanizmov in v tem okviru tudi o pripravi programa za pomoč Portugalski v njeni javnofinančni krizi oz. krizi financiranja njenega dolga.

"Seznanili smo se tudi z delovanjem novih regulatornih ustanov v EU, to so nadzorniki na trgu vrednostnih papirjev, zavarovalništva s pokojninskimi skladi in pa bančni nadzornik. Izkazalo se je, da so institucionalni pogoji vzpostavljeni, da so personalno popolnjeni in da so začeli delovati. Njihova praksa se bo pokazala že letos, ko bo prišlo do različnih pogledov pri regulaciji institucij, ki delujejo čez mejo," je dejal Križanič.

Pripravili so izhodišča za zasedanje IMF

Ministri so pripravili tudi izhodišča za spomladansko zasedanje IMF in izhodišča za delovanje evropskih držav na G20. Tu je kot pomemben ukrep Križanič izpostavil povezave finančnih trgov s trgi surovin - zlasti ker posebni instrumenti oz. hibridni instituti, ki nastajajo v povezavi med cenami surovin in sestavljenimi vrednostnimi papirji, vodijo v dodatno rast cen surovin.

Tu naj bi se sedaj vzpostavila regulacija, ki bo preprečila pretirano izpostavljanje posameznih investitorjev na tem trgu in s tem zmanjšala špekulacije. "Upam, da bo Francija s to pobudo uspela, kar bo zmanjšalo nihanja na trgu surovin, zlasti nafte," je izpostavil Križanič.

Prvi dan zasedanja je minil v znamenju Portugalske

Obseg špekulacij na trgu je dosegel izjemne razsežnosti, kar Francija sedaj skuša s pobudo omejiti, ne samo na trgu nafte, tudi na trgu hrane in na trgu kovin.

Prvi dan zasedanja je sicer v petek minil v znamenju Portugalske, ki je dan pred tem formalno zaprosila za finančno pomoč. Evropska komisija ocenjuje, da bo Portugalska potrebovala 80 milijard evrov pomoči. Finančni ministri držav v območju evra želijo, da je dogovor dosežen do srede maja.