Petek, 2. 10. 2020, 6.40
3 leta, 6 mesecev
Bruseljska klofuta Belorusiji in Turčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,92
12
Voditelji članic EU so prvi dan zasedanja v Bruslju dosegli dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo in o sankcijah proti režimu v Belorusiji, ki za zdaj ne vključujejo Aleksandra Lukašenka. Dogovorili so se za dvotirni pristop do Turčije, ki vključuje tudi možnost sankcij v primeru enostranskih dejanj, uperjenih proti interesom Unije in članic.
Osrednja tema prvega dne vrha so bili pričakovano odnosi Unije s Turčijo, pri čemer je že tako težavno iskanje konsenza še zapletla ciprska blokada sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji. V Nikoziji so v zameno zahtevali sankcije proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni, navaja STA.
Turčija v morju išče nafto in plin
Že tako napete odnose Unije z najstarejšo kandidatko za članstvo so namreč pred meseci močno zaostrile raziskave morskega dna, s katerimi želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni.
Decembra bodo odnose še enkrat preučili
Voditelji so se dogovorili o "dvojni strategiji", "dvotirnem pristopu", ki daje priložnost dialogu, obenem pa napoveduje trdnost za zavarovanje evropskih vrednot in solidarnosti, je na novinarski konferenci po koncu prvega dne zasedanja poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Najpozneje decembra bodo voditelji znova preučili odnose s Turčijo, je še poudaril.
"Pričakujemo, da se bo Turčija vzdržala enostranskih dejanj. Če se ne bo, bomo uporabili vse razpoložljive možnosti," pa je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To sicer ni tisto, kar želijo, želijo namreč pozitiven odnos, ki bi omogočil krepitev carinske unije in sodelovanja na področju migracij, je dodala po poročanju STA.
EU noče uporabiti sankcij
EU ima tako dva nabora orodij. Prvega, ki vključuje tudi možnost sankcij, noče uporabiti. Zavzema se za drugi nabor, ki vključuje konstruktivno sodelovanje, je ponazorila von der Leynova. Je pa zdaj po njenih besedah na potezi Turčija.
Popolna solidarnost z Grčijo in Ciprom
Voditelji so sicer v sklepih zapisali, da je razvoj sodelovalnega in vzajemno koristnega odnosa s Turčijo v strateškem interesu Unije, za kar pa sta nujna dialog v dobri veri in izogibanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU in mednarodnim pravom ter kršijo suverene pravice članic Unije. Ponovili so popolno solidarnost z Grčijo in Ciprom, navaja STA.
V primeru konstruktivne drže in ustavitve nezakonitega vrtanja v grškem in ciprskem morju so voditelji pripravljeni razvijati pozitiven odnos. "V primeru obnovljenih enostranskih dejanj ali izzivanja v nasprotju z mednarodnim pravom bo EU za zaščito interesov Unije in članic uporabila vsa razpoložljiva orodja in možnosti, tudi v skladu z 29. členom pogodbe o EU in 215. členom pogodbe o delovanju EU," piše v sklepih, poroča STA.
Ker se omenjena člena nanašata na sankcije, so tako voditelji posredno v sklepe vključili tudi referenco na sankcije, kar je utrlo pot do kompromisa med radikalno držo Cipra in bolj spravnimi članicami.
Turčija označila grožnjo EU glede sankcij za nekonstruktivno
"Trajajoča uporaba retorike o sankcijah je nekonstruktivna," so sporočili s turškega zunanjega ministrstva. "EU mora sedaj razumeti, da s takšnim diskurzom ne bo napredka," so dodali. Turško ministrstvo je danes pozdravilo pozitivne elemente dogovora evropskih voditeljev, a opozorilo, da nekateri deli niso v skladu z resničnostjo. Izjava kaže, da so si želele nekatere države članice razviti tesen odnos s Turčijo, obenem pa prikazuje tudi, kako sta Ciper in Grčija izkoristila odnose med EU in Turčijo za talce, piše STA.
Sankcije proti Minsku
Dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo je utrl tudi pot do uvedbe sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki jih načrtujejo od sredine avgusta. Voditelji se strinjajo glede uvedbe sankcij in pozivajo k odločitvi brez odlašanja, piše v sklepih. Na kazenskem seznamu je okoli 40 imen. Med njimi po Michelovih besedah za zdaj ne bo dolgoletnega beloruskega voditelja Lukašenka, bodo pa razmere pozorno spremljali.
V petek naj bi se začel pisni postopek, s katerim bo Unija uvedla sankcije. Michel je na novinarski konferenci dejal, da se bodo sankcije začele izvajati takoj v petek. Von der Leynova pa je poudarila, da je politična odločitev sprejeta, kar je ključno, preostalo pa so tehnične zadeve, navaja STA.
Belorusija na sankcije EU odgovorila s povračilnimi ukrepi
Belorusija je danes sporočila, da v odziv na sankcije danes uvaja sankcije proti uniji. "V zvezi s sankcijami, ki jih je proti beloruskim predstavnikom sprejela Evropska unija, Belorusija danes uvaja vrsto recipročnih sankcij," je v sporočilu za javnost zapisalo belorusko zunanje ministrstvo. Pojasnili so še, da seznama sankcij ne bodo javno objavili. Do sankcij EU proti Minsku je kritična tudi Rusija. "Na splošno smo zelo zelo proti politiki sankcij ... to je bolj izraz šibkosti kot moči," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, navaja STA.
Vrh EU pozval k takojšnji ustavitvi spopadov v Gorskem Karabahu
Voditelji članic EU pozivajo k takojšnji ustavitvi sovražnosti med Azerbajdžanom in Armenijo v Gorskem Karabahu ter k trajnemu premirju in mirni ureditvi razmer. Za ta konflikt ne more biti vojaške rešitve in ne sme biti zunanjega vmešavanja, so zapisali v sklepih, ki so jih sprejeli prvi dan zasedanja.
V Gorskem Karabahu od nedelje potekajo spopadi med armensko in azerbajdžansko vojsko, najhujši po letu 2016. Obe državi sta tam razglasili vojne razmere. Mednarodna skupnost zahteva takojšnjo prekinitev spopadov in začetek pogajanj, a obe državi te pozive za zdaj zavračata.
Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v čas razpada Sovjetske zveze. Takrat še sovjetska avtonomna pokrajina se je poskušala od Azerbajdžana prvič odcepiti že leta 1988, sledili pa so obsežni etnični spopadi. Razseljenih je bilo več kot milijon civilistov, več tisoč ljudi je bilo ubitih.
Leta 1994 je bila sklenjena prekinitev ognja, s katero so se bojne linije načeloma stabilizirale, armenske sile in sile Gorskega Karabaha pa nadzorujejo skorajda celotno regijo. Mirovni pogovori o Gorskem Karabahu medtem potekajo že vse od leta 1992 pod okriljem t. i. skupine iz Minska, ki jo vodijo ZDA, Rusija in Francija. (STA)
Vrh EU o strateški suverenosti, Kitajski, brexitu, svežnju za okrevanje
Voditelji članic EU se bodo drugi dan posebnega oktobrskega zasedanja po pričakovanjih posvetili vprašanju strateške suverenosti Unije in odnosom s Kitajsko. Na kratko bodo pregledali stanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, pričakovati pa je, da bo govora tudi o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo.
12