Evropski parlament zavrnil Acto

Proti spornemu sporazumu, ki je v svetu sprožil val protestov, je glasovalo 478 parlamentarcev, 39 jih je bilo za, 165 jih je bilo vzdržanih. To pomeni, da sporazum v Evropski uniji ne more stopiti v veljavo, odločitev Evropskega parlamenta pa bo najverjetneje botrovala podobni odločitvi v ostalih podpisnicah Acte, ki še niso ratificirale sporazuma.

Zavrnitev je bila sicer pričakovana. Med drugim jo je predlagalo več parlamentarnih odborov, ki so sporazum zavrnili že pred glasovanjem na plenarnem zasedanju. To je tik pred glasovanjem spomnil tudi avtor poročila o Acti, Britanec David Martin (S&D). "Acto so že tolikokrat ubili, da živi le še zaradi ukrepov Evropske ljudske stranke (EPP) za ohranjanje pri življenju," je dejal.

Poslanec Christofer Fjellner je v imenu EPP, sicer največje skupine v Evropskem parlamentu, tik pred glasovanjem predlagal, da bi predlog poročila o Acti vrnili v matični parlamentarni odbor za mednarodno trgovino, a je bil njegov predlog zavrnjen.

O sporazumu odloča tudi Sodišče EU V EPP so se vseskozi zavzemali, da bi morali pred glasovanjem počakati odločitev sodišča EU. V presojo sodišču je po odločnem nasprotovanju javnosti Acto dala ena od podpisnic sporazuma, Evropska komisija. Sodišče naj bi presodilo, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine.

Evropska komisija bo počakala na mnenje sodišča Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je takoj po glasovanju pred evropskimi poslanci poudaril, da bo komisija kljub zavrnitvi Acte v parlamentu najprej počakala na odločitev sodišča, nato pa bo "razmislila o nadaljnjih korakih".

"Izid glasovanja je velik poraz Evropske komisije" Martin je na novinarski konferenci v Strasbourgu izid glasovanja označil za velik poraz Evropske komisije. K temu so veliko prispevali po mnenju poslanca upravičeni pritiski javnosti.

"Acta o zavrnitvi v Evropi mrtva tudi drugod" Da bi Acta stopila v veljavo, je nujna ratifikacija v šestih podpisnicah sporazuma, a je Martin prepričan, da jih sporazum po zavrnitvi v Strasbourgu ne bo uspel zbrati toliko. Kot je pojasnil, ima vtis, da je Acta po zavrnitvi v Evropi mrtva tudi drugod. Med državami, ki naj bi sporazum ratificirale kot naslednje, je Maroko, za katerega Martin predvideva, da Acte ne bo ratificiral.

V parlament spremenjena Acta? Če namerava komisija v Evropski parlament vrniti spremenjeno Acto, bo to po Martinovem mnenju korak naprej. Bi bilo pa nesprejemljivo, če bi komisija po odločitvi sodišča EU v parlament prišla z enakim sporazumom. To bi zelo razburilo poslance in sledila bi nova zavrnitev, je menil poslanec.

Martin ocenjuje, da bi relativno hitro lahko prišli do konsenza glede fizične lastnine, kot so ponarejena zdravila, pijača ali cigarete, pri internetu pa bi se morali "vrniti na točko nič" in začeti od začetka.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pozdravila odločitev in "zdrav razum" Evropskega parlamenta glede Acte. "Upam, da sta se Evropska komisija in ZDA kot gonilna sila v ozadju tega sporazuma kaj naučili iz tega postopka," je dejala.

Do vseevropskega upora proti Acti sta po njenem privedli tajnost priprave sporazuma, ki posega v temeljne človekove pravice na področju komunikacijske zasebnosti, in nezmožnost iskanja modernih rešitev za urejanje avtorskih pravic na spletu. "Postopka in vsebine se bo torej potrebno lotiti na bolj pregleden način, ob sodelovanju širše javnosti in najti rešitve, ki ne bodo nesorazmerno posegale v svobodo interneta," je še poudarila informacijska pooblaščenka.

Acta je bila zastavljena "nekoliko nerodno" V Uradu RS za intelektualno lastnino pa so poudarili, da je bila Acta zamišljena kot zaščita intelektualne lastnine na področjih, na katerih doslej ni bilo natančnejših predpisov, a je bila žal prav zato zastavljena "nekoliko nerodno". Pod isto streho je namreč združevala ukrepe pri kršenju pravic ponarejanja zaščitenih blagovnih znamk in regulativo izkoriščanja pravic intelektualne lastnine na internetu. Ker gre za dve različni zadevi, prva je v pristojnosti carin, druga pa avtorske zakonodaje, ju bo treba v prihodnje najbrž reševati ločeno, menijo v uradu. Regulativa na internetu je po njihovem potrebna, je pa vprašanje, na kakšen način in v kolikšni meri.

"Počakati bi morali odločitev sodišča EU" Evropski poslanci iz Slovenije zavrnitev Acte različno ocenjujejo. Večina jo pozdravlja, poslanki iz vrst EPP Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič pa menita, da bi morali pred glasovanjem počakati odločitev sodišča EU. Se pa vseh osem strinja, da je v EU nujno treba kmalu urediti področje zaščite intelektualne lastnine in nadaljevati boj proti ponarejanju izdelkov.

Evropska komisija in 22 članic EU so sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, pa tudi val protestov. Peticijo proti Acti je podpisalo več kot tri milijone ljudi z vsega sveta.

Krši svobodo izražanja in je v nasprotju z demokratičnimi načeli Po mnenju kritikov sporazuma Acta krši svobodo izražanja, je v nasprotju z demokratičnimi načeli in ne zagotavlja zaščite evropske intelektualne lastnine v globalnem smislu ter združuje intelektualno in fizično blago. Kritični so tudi do dejstva, da se sporazumu niso pridružile države, ki so glavni vir ponarejenega blaga.