Nedelja, 16. 11. 2025, 15.44
3 ure, 14 minut
Evropa naj se pripravi: Premirja v Ukrajini ne bo še dolgo
Finski predsednik Alexander Stubb med obiskom vojaškega usposabljanja, kjer spremlja prostovoljce pri vajah reševanja ranjenih.
Evropa vstopa v najnevarnejše mesece vojne, opozarja finski predsednik Alexander Stubb. Premirje v Ukrajini je po njegovem mnenju malo verjetno še vsaj do pomladi, ruski pritiski na fronti in po vsej celini pa se stopnjujejo. Kijev se medtem spopada z notranjim škandalom, ki Moskvi daje dodatno propagandno orožje. Toda Stubb poziva evropske voditelje, naj ohranijo mirne živce in zdržijo zimo, ki bo ključna za nadaljnji razvoj vojne. Finska izkušnja dolgotrajnega spopada z Moskvo po njegovem mnenju Evropejcem ponuja lekcijo: potrpežljivost in vztrajnost sta del obrambne strategije. Zato Stubb evropske prestolnice poziva k enotnosti, več pomoči in premišljenemu pritisku na Rusijo.
Evropa mora "držati linijo", premirja pred pomladjo ni pričakovati
Finski predsednik Alexander Stubb za Associated Press ocenjuje, da se bo vojna v Ukrajini vlekla vsaj do prihodnje pomladi, saj razmere na fronti ne kažejo na hiter zasuk v mirne vode. Po njegovih besedah mora Evropa prav zdaj pokazati največ odpornosti –ruski hibridni napadi, dezinformacije, sabotaže in vojaški incidenti so namenjeni ustvarjanju panike.
Kijev dodatno obremenjuje korupcijski škandal, ki ga mora ukrajinsko vodstvo hitro razčistiti, poudarja Stubb, saj takšne zadeve delujejo v prid Rusiji in slabijo zaupanje ključnih partnerjev.
Stubb kot vez med Trumpom in Zelenskim
Stubb se je v zadnjih mesecih uveljavil kot eden ključnih evropskih posrednikov med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Z ameriškim predsednikom ima dolgoletne osebne stike – skupaj sta igrala golf, redno se pogovarjata –, kar mu daje dostop, ki ga drugi evropski voditelji nimajo.
Stubb je že večkrat igral z Donaldom Trumpom golf.
Sam vidi svojo vlogo v tem, da Trumpu predstavi resnično sliko s fronte in zgodovinske izkušnje Finske, ki se je v 20. stoletju dvakrat vojskovala proti Moskvi in izgubila desetino ozemlja, a kljub temu ohranila neodvisnost. Danes, kot polnopravna članica Nata, Helsinkom ta zgodovina daje težo pri pogovorih o varnostnih jamstvih za Ukrajino.
Korupcija v Kijevu slabi položaj, a pomoč se mora okrepiti
Stubb priznava, da je Ukrajina v težavah zaradi očitkov o podkupninah in poneverbah, vendar poziva evropske države, naj kljub temu povečajo finančno in vojaško podporo. Rusija namreč dosega počasne, a vztrajne teritorialne premike, zato bi zmanjševanje evropske pomoči le poglobilo ukrajinsko ranljivost.
Volodimir Zelenski je zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini v nezavidljivem položaju.
V ospredju mirovnih prizadevanj vidi tri ključna vprašanja: varnostna jamstva, obnovo ukrajinskega gospodarstva in urejanje ozemeljskih sporov, ki so že skoraj štiri leta središče spopada.
Zamrznjena ruska sredstva kot vzvod in pritisk na Kremelj
Po Stubbovi oceni mora Zahod okrepiti pritisk na Moskvo tudi z uporabo stotin milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev kot finančni vzvod za Ukrajino.
Pohvalil je Trumpove sankcije proti Lukoilu in Rosneftu, a opozoril, da bo treba Ukrajini zagotoviti več kapacitet za obrambne in morebitne povratne udarce na rusko vojaško infrastrukturo. Washington trenutno zavrača dobavo raket tomahawk, ki bi dosegle globino ruskega ozemlja, a pogajanja se nadaljujejo.
Napeti odnosi med Trumpom in Putinom ter neuspešni poskusi dogovorov
Oktobra je Bela hiša najavila srečanje Trump–Putin, ki je bilo nato nenadoma odpovedano. Po diplomatskih ocenah se je izkazalo, da Moskva ni pripravljena na resne premike, zato srečanje ne bi prineslo ničesar. Stubb meni, da je bila to strateška napaka Rusije, saj je zaprla možnost, da bi Washington preizkusil teren za potencialen dogovor.
Stubb v zimski opremi s simbolom sisu, ki ga uporablja kot sporočilo vztrajnosti v času ruske hibridne vojne.
Trump naj bi nihal med poskusi približevanja Putinu in okrepitvi pritiska, Stubb pa pravi, da se na nihanja odziva potrpežljivo in se osredotoča na konkretne cilje: varnostna jamstva, pot do premirja in vzdržljiv pritisk na Kremelj.
Hibridni napadi: "meja med mirom in vojno je zabrisana"
Več evropskih držav se v zadnjih mesecih sooča z domnevnimi ruskimi droni, vojaškimi preleti in sabotažnimi akcijami. Po Stubbovih besedah Rusija ne vodi več samo klasične vojne v Ukrajini, temveč tudi širok hibridni napad na Evropo, namenjen ustvarjanju kaosa in dvoma.
Rešitev po njegovem mnenju leži v "finskem pristopu": ohraniti mirno glavo, ne podleči paniki in pokazati vztrajnost, ki jo Finci povzemajo z besedo sisu.