EU: V slovenskih klavnicah slabosti pri izpolnjevanju higienskih zahtev

Sodišče je ugotovilo, da so Evropska komisija in pristojni organi v teh državah na splošno ustrezno zasnovali nadzor higienskih zahtev, kljub temu pa ostajajo številne slabosti pri njihovem izvajanju. Revizija je vključevala tudi štiri slovenske klavnice. Države, ki so v unijo vstopile po letu 2004, so morale zagotoviti izpolnjevanje higienskih zahtev EU za klavnice. Te so na splošno določale veliko višji standard kot nacionalne zahteve pred vstopom v povezavo, zato so države prejele tudi evropska sredstva za posodobitev klavnic. EU je tako iz programa Sapard 241 od skupno 2154 klavnic v 10 novih članicah iz srednje in vzhodne Evrope zagotovila približno 117 milijonov evrov. Največji delež je odpadel na bolgarske, romunske in poljske klavnice, na štiri slovenske klavnice pa so odpadli trije milijoni evrov. V Sloveniji je bilo sicer ob koncu lanskega leta 61 odobrenih klavnic. Revizija je proučila, kako so bila ta sredstva porabljena, in ugotavljala, ali obstajajo ustrezni sistemi za izpolnjevanje higienskih standardov EU. Zajemala je obiske klavnic, ki so prejele sredstva EU, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. Slabosti pri izvajanju nadzora in higienskih zahtev Pri tem so bili pregledani spremljanje, usmerjanje, izvajanje in financiranje ukrepov, povezanih s higienskimi zahtevami. Glavna ugotovitev revizije je, da so Evropska komisija in pristojni organi v teh državah na splošno ustrezno zasnovali sisteme za nadzor higienskih zahtev. Kljub temu pa je revizija pokazala številne slabosti pri izvajanju teh sistemov, in sicer tako pri nadzoru nosilcev živilske dejavnosti kot pri njihovem izvajanju higienskih zahtev. Te slabosti po mnenju računskega sodišča kažejo, da je zaradi zmanjšanja tveganj na vseh ravneh potrebna večja strogost pregledov na vseh ravneh. V Sloveniji so tako po ugotovitvah računskega sodišča manjkale jasne smernice in standardna dokumentacija o poročanju o rezultatih veterinarskega nadzora, kar je povzročilo razlike pri poročanju. To je ustvarilo tveganje za njegovo kakovost in popolnost. Pojasnila Vursa Na Veterinarski upravi RS (Vurs)so pojasnili da, to ne pomeni, da kakovost nadzora ni dosežena, ampak da bi bile po mnenju evropskega računskega sodišča dobrodošle enotne smernice in standardna dokumentacija o poročanju glede rezultatov nadzora. Poročilo opozarja tudi na to, da v eni od obiskanih slovenskih klavnic, kjer so najvišjo dovoljeno temperaturo mesa pred odpremo določili pri sedmih stopinjah Celzija, vendar pa niso dodatno ohlajali mesa, če je bila njegova temperatura nad osmimi stopinjami. To napako je po trditvah Vursa nosilec že odpravil. Računsko sodišče priporoča, naj Evropska komisija izboljša spremljanje in usmerjanje izvajanja higienskih zahtev v novih članicah. Glede uporabe sredstev EU pa komisiji priporoča, naj uspešno spremlja izvajanje s tem povezanih programov in ovrednoti učinek porabljenih sredstev.