Svet Evropske centralne banke (ECB) po pričakovanjih ne bo spremenil ključne obrestne mero za območje evra, ki jo je na julijski seji dvignil za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka.
Večina vlagateljev pričakuje tudi signal ECB, da bodo obrestne mere v luči gospodarske in finančne negotovosti še nekaj časa ostale nespremenjene.
Večina poznavalcev pričakuje, da bo predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet po seji dal jasen signal, da v Frankfurtu še nekaj časa ne bodo spreminjali cene denarja.
Obrestna mera se utegne celo znižati
Kar nekaj analitikov meni tudi, da bi utegnila ECB v luči občutne upočasnitve okrevanja gospodarstva v območju evra in v primeru morebitne resne zaostritve dolžniških težav v območju skupne valute obrestno mero v naslednjih mesecih celo znova znižati na raven okoli enega odstotka.
Vlagatelji bodo s tem v zvezi pozorni tudi na ocene Sveta ECB glede inflacijskih gibanj. Osnovni mandat osrednje denarne ustanove evrskega območja je namreč skrb za srednjeročno cenovno stabilnost.
Cenovni pritiski se zmanjšujejo
Države območja evra so avgusta na letni ravni zabeležile 2,5-odstoten dvig cen, kar pomeni, da je letna inflacija še vedno nad srednjeročnim ciljem ECB. A vseeno se nekateri cenovni pritiski, povezani s ceno energije, v zadnjem času zmanjšujejo.
ECB svojo oceno glede inflacije še preučuje
Trichet je minuli teden pred člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve nekoliko spremenil retoriko glede inflacije. Če je prej Svet ECB dlje časa ocenjeval, da so inflacijska tveganja povišana, pa je tokrat dejal, da v Frankfurtu svojo oceno glede inflacije proučujejo.
ECB bo objavila tudi najnovejše napovedi glede gospodarske rasti in inflacije za letos in prihodnje leto, analitiki pa pričakujejo poslabšanje pričakovanj.
Junija je bila srednja napoved ECB za gospodarsko rast v letošnjem letu pri 1,9 odstotka, za 2012 pa pri 1,3 odstotka. Glede inflacije pa je junija za letos napovedala srednjo rast cen življenjskih potrebščin v višini 2,6 odstotka, medtem ko naj bi bila prihodnje leto pri 1,7 odstotka.
ECB odkupila za več kot 46 milijard evrov obveznic
Trichet se bo po vsej verjetnosti soočil tudi z vprašanji glede nakupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra s strani ECB. V Frankfurtu so s tem ukrepom vsaj začasno zmanjšali pritisk trgov na zadolževanje teh držav, še posebej Španije in Italije, ki je grozil, da bo območje evra pahnil v brezno, iz katerega bi se težko izkopalo. ECB je v minulih tednih odkupila za več kot 46 milijard evrov obveznic.
4
