Petek, 28. 4. 2017, 9.35
6 let, 6 mesecev
Država, ki lahko zaneti požar na Balkanu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,85
14
"Destabilizacija Makedonije odpira še vprašanje Kosova in Črne gore, selitev zadeve v Bosno pa je potem samo še vprašanje časa," svari obramboslovec Klemen Grošelj. "Če se varnostne razmere v Makedoniji tako zaostrijo, da ne bo več mogoče varovati meje z Grčijo, je to za migrantsko politiko Evrope lahko ogromna težava," poudarja nekdanji obveščevalec Boštjan Perne.
Poslanci socialdemokratov in albanske manjšine so na včerajšnji seji parlamenta za predsednika parlamenta izvolili Albanca Talata Xhaferija. Podporniki stranke VMRO-DPMNE, ki so hoteli izraziti nasprotovanje po njihovem mnenju nepoštenim volitvam predsednika parlamenta, so nato vdrli v parlament. V nasilnih protestih je bilo ranjenih več kot sto oseb, od tega 22 policistov in trije poslanci.
Več kot sto poškodovanih v nasilnih protestih v makedonskem parlamentu #video
To je deset najrevnejših držav v Evropi
"V Makedoniji imamo konflikt med stranko VMRO-DPMNE nekdanjega premierja Nikole Gruevskega in socialisti, ki je odprt že dalj časa in je občasno že eskaliral, a nikoli tako kot zdaj, ter konflikt med Albanci in Makedonci. Zdaj sta se ta konflikta prvič resno prepletla," pojasnjuje nekdanji šef vojaške obveščevalne službe Boštjan Perne.
Po njegovih besedah makedonski patrioti ne bodo dopustili večjega vpliva Albancev v državi, na primer dvojezičnosti po celotni Makedoniji. O tem poudarja, da je koalicija socialistov in Albancev dobila večino v parlamentu, česar ni mogoče preprosto ignorirati.
"Težnje po veliki Albaniji niso nikoli povsem potihnile. Ponavadi so se najvišji predstavniki albanskega naroda v Albaniji od te ideje distancirali, saj to pomeni široko vojno na Balkanu," opozarja nekdanji obveščevalec Boštjan Perne.
Albanci že napovedujejo možnost državljanske vojne
"Včeraj se je zbralo 50 tisoč ljudi, makedonska policija pa ni sposobna zaustaviti takšne mase ljudi. Predvidevam, da je policija tudi notranje neenotna, saj se razlike v družbi ponavadi odsevajo tudi v varnostnem aparatu. Ta je ponavadi kljub vsemu bolj patriotski, zato predvidevam, da je v tem primeru vseeno manj naklonjen navezavi socialistov in Albancev," je poudaril in dodal:
"Vprašanje je, kaj bo z albanskim politikom Zijadinom Selo, ki naj bi bil resno poškodovan. Po zadnjih informacijah ni v smrtni nevarnosti, a so se Albanci že razpisali, da bo izbruhnila državljanska vojna, če bi morda umrl. V medijih se veliko piše o tem, da so protestniki, ki so vdrli v parlament, vzklikali protialbanska in nacionalistična gesla. Vse to kaže na nacionalno noto konflikta."
Se bo zaradi Makedonije zaostrila migrantska kriza?
Perne meni, da je v Makedoniji mogoč resen konflikt, če ne bo močnega pristka zunanjih sil, Grčije, EU in ZDA. Destabilizirana Makedonija bi vplivala tudi na migrantsko krizo, če meje z Grčijo ne bo mogoče več varovati, in na celotno balkansko dogajanje, saj ostajajo nerešena tudi druga odprta vprašanja, na primer vprašanje Republike Srbske v Bosni in Hercegovini.
"Ideje velike Albanije ni brez spopada"
Albanski premier Edi Rama je pred kratkim izjavil, da v primeru, če se Evropska unija (EU) ne bo več širila in bo še naprej "bledela", ne more izključiti združitve Albanije in Kosova. So torej ideje o veliki Albaniji na Balkanu še vedno žive?
"Težnje po veliki Albaniji niso nikoli povsem potihnile. Ponavadi so se najvišji predstavniki albanskega naroda v Albaniji od te ideje distancirali, saj to pomeni široko vojno na Balkanu. Ideje velike Albanije ni brez spopada. Ko se govori o veliki Albaniji, se samodejno govori o delu Črne gore, Makedonije in južni Srbiji. Že govoriti o veliki Albaniji je v tem položaju zelo nevarno," je prepričan Perne.
"To, da so strani v Makedoniji za prevzem ali ohranitev oblasti pripravljene uporabljati nasilje, je zelo slab znak," pravi obramboslovec Klemen Grošelj.
Kaj lahko stori zveza Nato?
"Zadeva je zelo nevarna, saj je celotna regija zelo nestabilna. Makedonija je s svojo etnično strukturo velika težava. Tukaj je še izjava albanskega premierja o veliki Albaniji. To lahko za regijo pomeni velike težave," pa opozarja obramboslovec Klemen Grošelj.
Kot pravi, moramo upoštevati, da je Nato trenutno zelo omejen z vojaškimi zmogljivostmi, saj je razpotegnjen od Baltika do skoraj Afganistana, zato nima vojaških zmogljivosti za kakšno veliko intervencijo v Makedoniji. Grošelj upa, da bodo v Makedoniji sprejeli politični kompromis in si razdelili oblast. To, da so strani pripravljene za prevzem ali ohranitev oblasti uporabljati nasilje, je po njegovih besedah zelo slab znak. EU bi zato morala bolj pritisniti na makedonske politične sile, da prepreči začetek vojne.
V nasilnih protestih je bilo ranjenih več kot sto oseb, od tega 22 policistov in trije poslanci.
Selitev konflikta v Bosno bi bila le vprašanje časa
Meni, da je prihodnost Balkana močno odvisna od prihodnosti EU, saj je evropska perspektiva lahko mehanizem stabilizacije na Balkanu. EU bi morala v predpristopnem obdobju v državah izvajati programe, ki bi te zavezale k izvajanju reform, da se socialne napetosti, ki so pogosto v ozadju političnih nasprotij, omilijo. Vendar EU tega ne počne.
"Alternativa je, da se začne vojna vseh proti vsem, saj bi destabilizacija Makedonije odprla še vprašanje Kosova in Črne gore, selitev zadeve v Bosno pa je potem samo še vprašanje časa," je sklenil Grošelj.
14