Dialog Beograda in Prištine se nadaljuje

Uspeh v dialogu glede mejnih prehodov in zastopanja Kosova na regionalnih srečanjih, uresničevanje že doseženih dogovorov in ustavitev nasilja na severu Kosova so trije pogoji za to, da bi Srbija ta mesec dobila status kandidatke za članstvo v uniji.

Ashton: Beograd naj pritisne na tiste, ki povzročajo nasilje Zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je poudarila, da je srbskega predsednika Borisa Tadića pozvala, naj zagotovi, da bo Beograd kar se da pritisnil na tiste, ki povzročajo nasilje na severu Kosova, da umaknejo barikade.

Članice EU bodo po njenih besedah na zasedanju v ponedeljek, ko bodo odločale o tem, ali naj Srbija dobi status kandidatke, podrobno preučile, kaj je bilo storjeno in rečeno v povezavi s tem. Končno odločitev bodo sprejeli voditelji članic unije 9. decembra.

Današnja razprava zunanjih ministrov o Srbiji je bila po besedah zunanjepolitične predstavnice unije "mešana". "Obstaja občutek premika, a želja po tem, da se stori še več," je Ashtonova na kratko povzela pogovore.

Kot je ocenila, je bil dosežen napredek v dialogu Srbije in Kosova, vendar so članice unije "globoko zaskrbljene zaradi nasilja na severu". Sploh tiste, ki imajo na Kosovu svoje vojake v Natovi misiji Kfor, je dejala.

To sta predvsem Nemčija in Avstrija, katerih vojaki so bili v minulih tednih napadeni in tudi ranjeni v protestih na severu Kosova. Predvsem ti državi tudi zahtevata uresničitev omenjenih treh pogojev za dodelitev statusa kandidatke Srbiji.

Zunanji minister Samuel Žbogar je menil, da je Nemčijo in Avstrijo treba razumeti, saj sta v neugodnem položaju, ker bi morali doma zagovarjati napredek Srbije na poti v unijo, medtem ko srbski državljani napadajo njune vojake na Kosovu.

Tudi Nato in srbska vlada sta danes ločeno pozvala vse strani na severu Kosova, naj se izogibajo stopnjevanju konflikta na območju.

Vlada v Beogradu je tudi pozvala kosovske Srbe, naj odstranijo barikade s cest na severu Kosova. K umiku barikad je že v torek pozval srbski predsednik Boris Tadić, ki je poudaril, da barikade ogrožajo življenja in ne ščitijo nacionalnega ali kakega drugega interesa.

Uporaba nasilja proti Natovim silam je nesprejemljiva in jo obsojamo," pa je v sporočilu za javnost danes poudaril Severnoatlantski svet.

Slovenski minister, ki opravlja tekoče posle, je sicer povedal, da je večina držav danes podprla dodelitev statusa kandidatke Srbiji, saj je dosegla velik napredek, sploh v sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, pa tudi v dialogu s Prištino.

Dialog Srbije in Kosova se danes v Bruslju nadaljuje že drugi dan. Po sredinih maratonskih dvanajsturnih pogajanjih strani nista dosegli konkretnega dogovora. Ali ga bosta uspeli doseči danes, je za zdaj negotovo. Pogajanja naj bi bila dolga, morda se bodo nadaljevala še ves konec tedna.

Minister Žbogar je nakazal, da ima Srbija čas za uresničitev omenjenih treh pogojev za pridobitev statusa kandidatke do ponedeljka, ko se v Bruslju v okviru Sveta za splošne zadeve sestanejo ministri unije, pristojni za evropske ali zunanje zadeve.

Strani se pogajata predvsem o dveh ključnih vprašanjih - o integriranem mejnem nadzoru in udeležbi Kosova na regionalnih srečanjih. Pri obeh je glavni problem to, da Kosovo vztraja pri določenih simbolih državnosti, ki za Beograd niso sprejemljivi, saj ne priznava neodvisnega Kosova.

Žbogar: Kosovu je treba dati neko perspektivo Minister Žbogar je ob tem poudaril, da so se Slovenija in še nekatere države zavzele za to, da je treba dati Kosovu neko perspektivo, da bo videl dialog kot nekaj koristnega. Taka spodbuda bi bila na primer vizumski dialog s Kosovom.

Črni gori je bilo namenjene bistveno manj pozornosti, a tudi njen napredek na poti v unijo je pod vprašajem. Nemčija in Francija sta pred meseci zahtevali, da se odločitev o začetku pogajanj s to državo preloži na junij prihodnje leto in da se vmes preuči, ali država res izvaja reforme.

Komisar za širitev Štefan Füle je v ponedeljek zunanjim ministrom poslal pismo, v katerem je poudaril, da Črna gora še naprej izvaja reforme, in jih pozval, naj o napredku države na poti v unijo odločijo na podlagi objektivne ocene njenih dosežkov.

Žbogar upa, da bo Srbija 9. decembra na vrhu unije dobila status kandidatke in da bo sprejeta tudi odločitev o začetku pogajanj s Črno goro, da bi se tako po podpisu pristopne pogodbe s Hrvaško dal jasen signal, da se širitveni proces nadaljuje.

Zunanji ministri enajstih članic EU, med njimi tudi minister Žbogar, so sicer s tem namenom v pismu z naslovom EU in Turčija: ubiranje varnejše poti skozi viharje podprli nadaljnjo širitev EU in pristop Turčije k povezavi.

Zunanji ministri so sicer danes zaostrili sankcije proti Siriji in Iranu ter obenem zagrozili z uvedbo novih sankcij, ki bodo "resno prizadele" iranski finančni, energetski in prometni sektor. Obenem so ostro obsodili torkov napad na britansko veleposlaništvo v Teheranu in izgon britanskega veleposlanika iz Teherana.