Deset držav, ki najbolj sovražijo ZDA

Skupna raziskava, katere rezultat je poročilo Ameriški projekt svetovnega vodenja, kaže, da ima večina ljudi po svetu bolj pozitiven kot negativen odnos do ameriškega vodstva. Negativno oceno delu administracije predsednika ZDA Baracka Obame je dalo 25 odstotkov anketiranih iz 130 držav po svetu. V sedmih državah po svetu ima negativen odnos do trenutne ameriške administracije več kot 60 odstotkov anketiranih, v Pakistanu pa je ta delež celo 80-odstoten. Na osnovi podatkov omenjene raziskave in podatkov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je ameriška spletna stran 247wallst.com sestavila seznam desetih držav, ki najbolj sovražijo ZDA. Večina držav iz deseterice je z Bližnjega vzhoda, glavni razlog za sovražno nastrojenost pa je ameriška vojna proti terorizmu, ugotavlja omenjena spletna stran. Tem državam je skupen tudi slab gospodarski položaj, večinoma pa tudi politična nestabilnost in visoka stopnja terorizma. Nekdanji ameriški odposlanec za posebne zadeve Stuart Holliday meni, da voditelji teh držav ZDA, simbol prvega tržnega kapitalizma, pogosto uporabijo za grešnega kozla, da speljejo pozornost od svojih lastnih težav. Poleg tega, tako meni Holliday, obstaja dojemanje, da "bi ZDA lahko popravile te težave, če bi hotele". 10. mesto: Srbija Z ameriško vlado nezadovoljnih Srbov je 59 odstotkov. Ko je Kosovo pred nekoliko več kot petimi leti razglasilo neodvisnost, so bile ZDA med prvimi državami, ki so priznale najmlajšo evropsko državo. Ta poteza je izzvala gnev pri večjem delu Srbov in pripeljala do umika srbskega veleposlanika iz ZDA. Odnos Srbov do kosovske neodvisnosti se v zadnjih letih nekoliko spreminja, srbski premier Ivica Dačić je pred kratkim celo izjavil, da Srbi živijo v zmotnem prepričani, da bi Kosovo moralo biti del Srbije. Z večjim sprejemanjem neodvisnosti Kosova se je v Srbiji povečala naklonjenost Washingtonu. Tako je okoli 20 odstotkov Srbov pozitivno ocenilo ameriško vodstvo, kar je velik skok v primerjavi z letom 2011, ko je bilo takih le osem odstotkov. Namestnik direktorja Gallupa Jon Clifton to delno pripisuje temu, da so ZDA podprle prizadevanja Srbije po polnopravnem članstvu v Evropski uniji. 9. mesto: Grčija Grški državni dolg znaša 163,3 odstotka BDP-ja in je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada drugi največji za Japonsko. Po izbruhu dolžniške krize je pozitiven odnos do ZDA hitro začel plahneti. V letih od 2009 do 2012, ko se je kriza poglabljala, se je delež prebivalstva, ki odobrava ameriško vodstvo, znižal z 41 na 24 odstotkov, nezadovoljnih z ZDA je 59 odstotkov anketiranih. Clifton to pripisuje splošnim negativnim čustvom, ki vladajo v zibelki demokracije. Številni Grki so zelo kritični tudi do Nemčije in kanclerke Angele Merkel, ki v njihovih očeh predstavljata varčevanje in vmešavanje v grške notranje zadeve. 8. mesto: Jemen O ameriški vladi se je pozitivno izreklo le 18 odstotkov anketiranih v Jemnu, 59 odstotkov pa negativno. V času Obamove administracije delež tistih, ki podpirajo ameriško vodstvo, ostaja pod 20 odstotki. V zadnjih letih so odnosi ZDA in Jemna precej burni. Močno so se poslabšali leta 2008, ko so demonstranti vdrli na ameriško ambasado. Leta 2012 so v Sani spet napadli veleposlaništvo, pri tem pa so umrli štirje demonstranti. Jemen vlaga napore v boj proti terorizmu, vendar pa vlada zanika, da ZDA njenim silam pomagajo v boju proti upornikom. 7. mesto: Irak Delež anketiranih Iračanov, ki podpirajo ameriško vodstvo, je leta 2010 dosegel rekordnih 36 odstotkov, lani pa je padel na vsega 22 odstotkov. Od marca 2003, ko so ameriške sile napadle Irak in z oblasti vrgle Sadama Huseina, do decembra 2011 je bila v Iraku prisotna ameriška vojska. Nedavna anketa je pokazala, da kar 42 odstotkov Iračanov meni, da se je varnostni položaj v državi po umiku ameriških vojakov izboljšal, hkrati pa jih 46 odstotkov priznava, da se je po umiku povečala korupcija v državi.

6. mesto: Iran ZDA z Iranom vse od napada na ameriško veleposlaništvo in krize s talci, ki je sledila islamski revoluciji leta 1979, nima uradnih diplomatskih odnosov. Negativen odnos do ameriškega vodstva ima kar 61 odstotkov Iračanov, podpira pa ga 12 odstotkov. Čeprav je odstotek tistih, ki podpirajo ZDA, med najnižjimi na svetu, pa je še vedno večji kot leta 2011, ko je bil le devetodstoten. Jabolko spora med državama ostaja iranski jedrski program, za katerega Teheran vztrajno ponavlja, da je za civilne namene, a Washington skrbi, da želi razviti jedrsko orožje.

5. mesto: Egipt Vse od strmoglavljenja dolgoletnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka z oblasti leta 2011 napetosti med Egiptom in ZDA naraščajo, politike Washingtona ne odobrava 62 odstotkov anketiranih Egipčanov. Decembra 2011 so egiptovske varnostne sile vdrle v prostore 17 nevladnih organizacij, med katerimi so bile tri ameriške. Zahodne države in ZDA so trdile, da je imel incident namen zadušiti razvoj demokracije v Egiptu. Egipčani vse bolj nasprotujejo gospodarski pomoči in verjamejo, da se ZDA vmešavajo v egiptovske notranje zadeve.

4. mesto: Libanon Libanon leži v posebej nestabilnem delu Bližnjega vzhoda, saj meji na Sirijo in Izrael. Sirijski interesi pogosto vplivajo na libanonsko notranjo in zunanjo politiko. Poleg tega je bila v državi, ki je nekoč veljala za bližnjevzhodno Švico, med letoma 1976 in 2005 prisotna sirska vojska. Leta 2006 se je Hezbolah, ki ima sedež v Libanonu, zapletel v vojno z Izraelom, judovska država pa uživa neomajno podporo ZDA. Nezadovoljstvo z ameriškim vodstvom med Libanonci je 64-odstotno.

3. mesto: Alžirija Približno dve tretjini Alžircev imata negativen odnos do ZDA, ameriški državljani v Alžiriji pa so pogosto tarča napadov. Pred kratkim je v napadu teroristov na plinovod, ko so zadrževali talce, umrlo 38 delavcev, med njimi trije Američani.

2. mesto: Palestina Palestinci že dolgo niso naklonjeni ZDA zaradi ameriške podpore Izraelu. Konec leta 2012 so Združeni narodi sprejeli resolucijo o priznanju Palestine kot nečlanice opazovalke, ki pa je ZDA, skupaj s še osmimi drugimi državami, med njimi Izraelom, niso podprle. Po glasovanju so člani kongresa pozvali k zaprtju ameriškega sedeža Palestinske osvobodilne organizacije v Washingtonu. Čeprav se je Obama zavzel za rešitev spora med Izraelom in Palestinci z dvema država, pa številni ZDA očitajo, da niso dovolj izkoristile svojega vpliva na judovsko državo. Z ameriško vlado je tako nezadovoljnih 77 odstotkov Palestincev.

1. mesto: Pakistan Pakistansko neodobravanje ameriške politike je naraslo na 79 odstotkov, kar je 30 odstotnih točk več kot leta 2011. Za takšno sovražnost so delno krivi napadi brezpilotnih letal, delno pa tudi protiislamski film, posnet v ZDA. Diplomatski odnosi med državama so bili na hudi preizkušnji leta 2011, ko so ameriški marinci vdrli v poslopje nedaleč od vojaške akademije in ubili Osamo bin Ladna. Pakistan je dolgo trdil, da voditelja mednarodne teroristične mreže Al Kaida in najbolj iskanega terorista ni na njegovem ozemlju, kar je povečalo nezaupanje Washingtona do Islamabada, v Pakistanu pa so bili besni zaradi kršenja njihove suverenosti.