Črne gradnje, fenomen Balkana

Črne gradnje so razširjenje povsod po Balkanu. Samo v Srbiji naj bi bilo na črno zgrajenih skoraj milijon in pol objektov. Odkar na Hrvaškem poteka legalizacija črnih gradenj, se je v postopek prijavilo več kot 800 tisoč objektov, od katerih so jih 185 tisoč že legalizirali. Zdaj je oster boj proti črnim gradnjam napovedala še Srbija, medtem ko se Bosna in Hercegovina še zapleta v birokratske mreže svoje ureditve in ni jasno, kdo je tam sploh odgovoren za legalizacijo.

Samo v Sarajevu so celotna naselja zgrajena na črno, in to na območjih, kjer sicer ne bi dovolili gradnje. Tako je na primer naselje Svrake, ki je zgrajeno na plazovitem območju, zaradi česar so bile številne hiše že poškodovane.

Sarajevska naselja brez infrastrukture "V Sarajevu se pojavljalo črnograditeljske enklave, ki so nastale po vojni in so brez vsakršne infrastrukture, brez vode in elektrike," je za Al Jazeero Balkans dejala Stanislava Marinović iz Zavoda za planiranje razvoja Kantona Sarajevo. Poleg tega je v takih naseljih skoraj nemogoče urediti prometno infrastrukturo, saj so hiše zgrajene tako blizu druga drugi, da ni mogoče zgraditi cest. "Nihče noče odstopiti niti metra zemlje, vsi pa hočejo, da jim v naselje speljemo javni prevoz. A kako, če ne moremo zgraditi niti cest?" se sprašuje.

Čeprav so posamezniki že vložili prošnje za legalizacijo hiš v naselju, jim tega niso mogli odobriti, ker so zgrajene na nevarnem in nestabilnem zemljišču. Ni niti jasno, kako naj bi reševali težavo črnih gradenj, saj med institucijami različnih kantonov ni soglasja o enotnem delovanju. "V medijih pišejo, da bomo črne gradnje rušili, v resnici pa se nič ne dogaja," je dodala Stanislava Marinović.

V Srbiji bodo porušili 300 tisoč objektov Nasprotno pa se dogaja v Srbiji. Srbska politika in stroka sta se odločili rešiti težavo črnih gradenj. Tam, kjer je mogoče, jih bodo legalizirali, kjer ni, jih bodo porušili.

"Nezakonite gradnje v Srbiji so posledica velikih migrantskih gibanj v letih 1995 in 1999. Brezdomnim priseljencem, ki so med vojno prihajali v mesta, so namerno dovolili graditi črne gradnje, da bi si hitro rešili eksistencialne težave, zato so ob vhodih v mesta stihijsko nastala naselja, zgrajena na črno," je pojasnila beograjska arhitektka Vaništa Lazarević.

Med razlogi za veliko število črnih gradenj v Srbiji je tudi dolgotrajno pridobivanje gradbenega dovoljenja, ki je trajalo od 240 dni do nekaj let. Prav zdaj bodo spremenili zakon, ki bo izdajo gradbenega dovoljenja skrajšal na mesec dni.

V srbski vladi poudarjajo, da želijo v Srbiji graditi, ne rušiti in da bodo skušali legalizirati vse črne gradnje, ki niso zgrajene na zaščitenih ozemljih ali na nevarnih območjih. Ob lanskih poplavah se je namreč izkazalo, da je veliko črnih gradenj zgrajenih na poplavno ogroženih območjih, celo v koritih rek. Vlada je tako sprejela tudi nov zakon o načrtovanju, zakon o katastru, pripravljajo pa zakon o legalizaciji črnih gradenj. Za zdaj ocenjujejo, da bi morali porušiti okoli 300 tisoč črnih gradenj. Do zdaj so potrjeni nalogi za rušenje 2.600 objektov, ki ogrožajo varnost državljanov ali pa so zgrajeni v naravnih parkih Zlatibor in Tara.

Na Hrvaškem bodo legalizirali še 400 tisoč objektov Na Hrvaškem so se leta 2011 lotili legalizacije črnih gradenj. Šlo je predvsem za objekte, ki so nastajali v 80. letih 20. stoletja in nato še vsaj tri desetletja. V času legalizacije se je izkazalo, da je celo država zgradila veliko črnih gradenj, tudi vrtcev, šol in bolnišnic. Kjer je bilo mogoče, so črne gradnje legalizirali, druge so porušili. V javnosti je najbolj odmeval primer rušenja z otoka Vir, kjer so inšpektorji zrušili več tisoč črnih gradenj.

Na Hrvaškem napovedujejo, da bodo do konca leta 2015 rešili še 400 tisoč zahtev za legalizacijo. V tem letu napovedujejo rušenje okoli 800 objektov, ki niso pridobili dovoljenja, večinoma gre za objekte ob morju.

V omenjenih državah pa se ob legalizaciji spoprijemajo še z eno težavo: gospodarskim položajem. V Srbiji je socialni status ljudi, ki živijo v črnih gradnjah, zapleten, saj gre večinoma za begunce, nekdanje vojake in druge, ki ob rušitvi črne gradnje ne bi imeli možnosti živeti kje drugje. Podobno je tudi v BiH. Na Hrvaškem si prizadevajo, da bi najprej porušili objekte, v katerih nihče ne živi, šele nato bi se lotili reševanja težav družinskih hiš.

V medijih se že pojavljajo zgodbe o nepravičnih rušitvah. Na seznamu objektov, ki jih bodo v Srbiji rušili to leto, so na primer počitniške hišice ob Savi, med njimi pa ni počitniških hišic sinov nekdanjega predsednika Srbije Tomislava Nikolića. Oba sta jih na bregu Save nedaleč od Beograda zgradila na črno in po pisanju Blica do zdaj še nista vložila prošnje za legalizacijo.