Torek, 1. 4. 2014, 11.13
8 let, 8 mesecev
Črna skrinjica: zakaj je neuničljiva, zakaj ni črna in zakaj ni samo ena
Še manj kot teden dni in črna skrinjica, ki bi lahko pomagala razkriti, kaj se je zgodilo 8. marca, ko je z 239 ljudmi na krovu izginilo malezijsko letalo, bo nehala oddajati signal. Kako pa vemo, da se črna skrinjica v nesreči ni uničila?
Kot je pojasnil Robert Rozman iz Adrie Airways tehnika, točen izvor imena črna skrinjica ni znan, obstaja le nekaj zgodbic. Skrinjica namreč ni črna, ampak je živih barv, kar naj bi olajšalo iskanje. Gre za popularno laično poimenovanje, splošno sprejeto v javnosti, ki ga radi uporabljajo predvsem mediji. "V stroki tega naziva ni slišati," je pojasnil Rozman.
Če se zgodi nesreča, sta črni skrinjici torej ključnega pomena. Če letalo strmoglavi v vodo, kot se je to zgodilo tudi v primeru malezijskega letala, preiskovalcem ne ostane veliko, iz česar bi lahko razbrali, kaj se je zgodilo, navajajo na spletni strani National Geographic Channel.
Obe skrinjici sta v repu letala. Ena skrbi za snemanje zvokov v pilotski kabini in komunikacije prek radijskih oddajnikov. Imenuje se Cockpit Voice Recorder (CVR), slovenski naziv pa je snemalnik zvokov.
Druga skrbi za zapisovanje ključnih parametrov poleta (na primer višina, smer, hitrost, motorski podatki, podatki o krmilnih površinah, položaj letala in drugo). Imenuje se Flight Data Recorder (FDR ali tudi DFDR), slovenski naziv pa je zapisovalnik podatkov, je navedel Rozman.
"Vse skupaj je zaprto v ohišje iz nerjavečega jekla ali titana. Tako zaščiteni deli zdržijo 3.400-kratni težnostni pospešek, kar približno ustreza trku s hitrostjo 550 kilometrov na uro in eno uro pri tisoč stopinjah Celzija."
Na vprašanje, ali morda obstaja primer, v katerem se je skrinjica v nesreči uničila, pa Rozman odgovarja, da v splošnem velja, da so primeri, ko je naprava uničena v celoti ali tako, da so podatki neberljivi, izjemno redki. "Večja je verjetnost, da skrinjic ne najdejo," je dejal.