Črna skrinjica: zakaj je neuničljiva, zakaj ni črna in zakaj ni samo ena

Še manj kot teden dni in črna skrinjica, ki bi lahko pomagala razkriti, kaj se je zgodilo 8. marca, ko je z 239 ljudmi na krovu izginilo malezijsko letalo, bo nehala oddajati signal. Kako pa vemo, da se črna skrinjica v nesreči ni uničila?

Izvor imena ni znan Vsako potniško ali poslovno letalo mora biti opremljeno z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini in z zapisovalnikom podatkov o letenju. Ta dva kosa opreme običajno imenujemo črna skrinjica.

Kot je pojasnil Robert Rozman iz Adrie Airways tehnika, točen izvor imena črna skrinjica ni znan, obstaja le nekaj zgodbic. Skrinjica namreč ni črna, ampak je živih barv, kar naj bi olajšalo iskanje. Gre za popularno laično poimenovanje, splošno sprejeto v javnosti, ki ga radi uporabljajo predvsem mediji. "V stroki tega naziva ni slišati," je pojasnil Rozman.

Avstralski izumitelj Črno skrinjico je izumil avstralski znanstvenik David Warren. Ko je sredi petdesetih let Warren delal v laboratoriju za letalske raziskave v Melbournu, je sodeloval pri preiskavi skrivnostne nesreče prvega reaktivnega potniškega letala, Comet. Ugotovil je, da bi bilo za preiskovalce koristno, če bi vedeli, kaj se je dogajalo tik pred nesrečo, zato se je lotil izdelave osnovnega zapisovalnika podatkov letenja.

Če se zgodi nesreča, sta črni skrinjici torej ključnega pomena. Če letalo strmoglavi v vodo, kot se je to zgodilo tudi v primeru malezijskega letala, preiskovalcem ne ostane veliko, iz česar bi lahko razbrali, kaj se je zgodilo, navajajo na spletni strani National Geographic Channel.

Oddajnik se sproži, takoj ko pride v stik z vodo Da bi po letalski nesreči lažje našli zapisovalnik zvoka v pilotski kabini in zapisovalnik podatkov o letenju, sta obe napravi opremljeni s podvodnim oddajnikom signala (UBL). Oddajnik se sproži, takoj ko pride v stik z vodo, signal pa lahko oddaja iz globine do 4.200 metrov.

Obe skrinjici sta v repu letala. Ena skrbi za snemanje zvokov v pilotski kabini in komunikacije prek radijskih oddajnikov. Imenuje se Cockpit Voice Recorder (CVR), slovenski naziv pa je snemalnik zvokov.

Druga skrbi za zapisovanje ključnih parametrov poleta (na primer višina, smer, hitrost, motorski podatki, podatki o krmilnih površinah, položaj letala in drugo). Imenuje se Flight Data Recorder (FDR ali tudi DFDR), slovenski naziv pa je zapisovalnik podatkov, je navedel Rozman.

Ohišje iz nerjavečega jekla ali titana Kot je pojasnil inženir pri Adrii Airways tehnika, sta obe napravi sta zgrajeni tako, da se ohrani le vitalni del, kjer so shranjeni podatki. Spominsko vezje v tem delu je obdano najprej s plastjo aluminijaste folije in nato izolirano s temperaturno odporno izolacijo debeline približno 2,5 centimetra.

"Vse skupaj je zaprto v ohišje iz nerjavečega jekla ali titana. Tako zaščiteni deli zdržijo 3.400-kratni težnostni pospešek, kar približno ustreza trku s hitrostjo 550 kilometrov na uro in eno uro pri tisoč stopinjah Celzija."

Na vprašanje, ali morda obstaja primer, v katerem se je skrinjica v nesreči uničila, pa Rozman odgovarja, da v splošnem velja, da so primeri, ko je naprava uničena v celoti ali tako, da so podatki neberljivi, izjemno redki. "Večja je verjetnost, da skrinjic ne najdejo," je dejal.