Cipras je preživel, toda ali bo tudi Grčija?

Grki so na referendumu, in to bolj prepričljivo, kot so kazale javnomnenjske napovedi, zavrnili zadnjo zahtevo upnikov (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada).

Grki odločali o predlogu, ki ne obstaja več Glede na to, da je ta predlog upnikov s 30. junijem, ko je dokončno potekel drugi program pomoči egejski državi, postal brezpredmeten, so se Grki na referendumu v resnici odločali o predlogu oziroma zahtevi, ki sploh ni več na mizi.

Po objavi rezultatov referenduma se je verjetno najbolj oddahnil grški finančni minister Janis Varufakis, ki je v primeru poraza referenduma napovedoval odstop s položaja finančnega ministra.

Cipras noče reform in varčevanja, rad pa bi denar Referendumski uspeh je tudi – za zdaj – rešil politično kožo Varufakisovemu šefu, predsedniku vlade Ciprasu. Tako Cipras in Varufakis zdaj želita na vrat na nos, in to čim prej – skoraj v nekaj urah, z upniki doseči dogovor o novi mednarodni pomoči.

Drugače povedano: Grčija noče reform in noče varčevanja, prav tako noče (ne more) vračati dolga upnikom, bi pa v prihodnje od teh istih upnikov oziroma mednarodnih posojilodajalcev želela dobiti nove milijarde, torej tudi iz žepa slovenskih davkoplačevalcev. Grčija želi biti v nedogled finančni sod brez dna za davkoplačevalce drugih evrskih držav.

Če bo Evropa nepopustljiva, se bo Grčija zlomila Zakaj se Ciprasu tako mudi, je jasno. Grčija je bankrotirala, socialni in finančni položaj je vsak dan slabši (banke so zaprte, velja dvig omejitve gotovine z bankomatov, bankovcev za 20 evrov že primanjkuje, težave so z uvozom, pojavljajo se prva pomanjkanja zdravil …). Grki bi zdaj najprej radi, da jim ECB spet poveča količino denarja iz programa ELA (izredno likvidnostno pomoč), da bodo lahko odprli banke.

Bodo druge evrske države Grčiji popustile? Če bo Evropa nepopustljiva, bo egejska država zgrmela v gospodarski in socialni zlom. Zato ne bi bilo presenečenje, če bi EU Grčijo s pomočjo (mogoče z nekakšnimi izrednimi posojili, o katerih je v nedeljo govoril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz) še vedno držala nad gladino. Vprašanje pa je, koliko časa lahko traja takšno stanje.

Grki korak bližje grexitu Grčija je po referendumu stopila korak bližje izstopu iz evroobmočja – grexitu. Če bo Evropa nepopustljiva in ne bo več hotela zlivati denarja v grški sod brez dna, bo Grčija tako rekoč prisiljena v najslabšo različico grexita – v tako imenovani graccident, nenadzorovani izstop iz evroobmočja.

Če se bo grška agonija še nadaljevala in bodo Grki dobili občutek, da je bil referendum popoln nesmisel, ki jim ni prinesel izboljšave njihovega položaja, ampak jim ga je celo poslabšal, lahko to resno ogrozi Ciprasovo priljubljenost.

Grčija se je lani počasi pobirala … Ne pozabimo: Grčija se je po letih krize lani počasi pobirala. Potem ko se je bruto domači proizvod od izbruha krize skrčil za četrtino, je v tretjem četrtletju lani prvič zrasel, in sicer za 1,7 odstotka, piše nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Napoved za letos je bila še bolj obetavna – 2,9 odstotka.

Brezposelnost je to zimo upadla s 27 na 25 odstotkov, turistični sezoni v letih 2013 in 2014 sta bili rekordni, bančni sektor je z dokapitalizacijami postal trdnejši, industrijska proizvodnja je naraščala do februarja letos …

Nato pa je prišel mesija, ki je obljubljal hitro rešitev krize Nato pa je po izrednih parlamentarnih volitvah 25. januarja letos prišla na oblast skrajno leva Siriza s Ciprasom na čelu. Cipras je utrujenim Grkom namesto počasnega okrevanja obljubljal skorajda čudežno ozdravitev čez noč. In zdrvel z državo v bankrot. Vlaganja so se zaustavila, številna grška podjetja selijo sedeže v tujino, turistična sezona je za zdaj slabša kot leta prej …

Številni podjetniki, kot je mladi 29-letni Fanis Kutuvelis, se bojijo, da se Grčija spreminja v Venezuelo na stari celini. "Aleksis, ti igraš grškega Chaveza …" je bil mladi podjetnik na svoji strani na Facebooku piker do grškega premierja. Podjetniki – še zlasti majhna in srednja podjetja – so zdaj na udaru.

Cipras zateguje pas še bolj kot osovražena trojka Siriza je pred volitvami rada udrihala po varčevalni politiki in zahtevala ukrepe za gospodarsko rast oziroma povečanje javne porabe, vendar – kot piše nemški časnik Die Welt ‒ Ciprasova vlada pas zateguje še bolj kot osovražena trojka. Od januarja od maja letos so davčni prihodki upadli za 0,6 milijarde evrov, državni odhodki pa kar za 2,6 milijarde evrov.

Zakaj upad odhodkov države? Preprosto: država ne plačuje več redno podjetnikom, s katerimi posluje. Ta podjetja težje plačujejo svojim partnerjem in svojim delavcem. Samo junija država ni plačala za dve milijardi evrov svojih računov.

Cipras je v nedeljo slavil, a najverjetneje najtemnejši oblaki šele prihajajo nadenj.