Cia priznala načrtovanje vojaškega udara v Iranu leta 1953

Dokumenti, iz katerih so umaknili oznako zaupnosti, so najbolj neposreden dokaz do zdaj, da je Cia načrtovala vojaški udar.

Vloga Cie v strmoglavljenju premierja Mohameda Mosadeka je znana že dolgo in je vsa ta leta vplivala na odnose med državama. Za najbolj neposredno priznanje do zdaj pa je poskrbel neodvisni arhiv nacionalne varnostni na univerzi George Washington, ki je v skladu z zakonom o svobodi informacij pridobil in ob 60. obletnici udara objavil dokumente, v katerih Cia odkrito priznava svojo vlogo.

"Vojaški udar /.../ je bil izveden v skladu z navodili Cie kot dejanje ameriške zunanje politike," navaja izsek iz dokumenta z naslovom Bitka za Iran, ki popisuje zgodovino Cie.

Svoj del v odločanju je odigrala tudi hladna vojna Mosadek je razjezil Britance z željo po nadzoru nad naftno družbo Anglo-iranska naftna družba, predhodnico današnjega BP. Britanci so verjeli, da je nadzor nad iransko nafto ključen za oživitev njihovega gospodarstva po drugi svetovni vojni, a so potrebovali podporo ZDA.

Svoj del v odločanju je sicer odigrala tudi hladna vojna. Britanci in Američani so se namreč bali, da bi Iran zdrsnil na drugo stran železne zavese, kar bi pomenilo točko za Sovjetsko zvezo in veliko težavo za zahodne države in Bližnji vzhod.

Cilj projekta TPAJAX – takšno je bilo ime misije v Cii – je bilo "povzročiti padec vlade Mosadeka, spet vzpostaviti prestiž in moč šaha", je tako nekaj mesecev po udaru zapisal glavni načrtovalec misije Donald N. Wilber.

Udar je pomagal utrditi vladavino iranskega šaha Dokumenti kažejo, da je Cia udar med drugim pripravljala z uvrščanjem Mosadeku nenaklonjenih zgodb v iranske in ameriške medije. Ameriške in britanske obveščevalne službe so krepile takratnemu šahu naklonjene sile in pomagale pripraviti proteste proti premierju.

Udar je pomagal utrditi vladavino iranskega šaha Reze Pahvalija za prihodnjih 26 let, vse do islamske revolucije leta 1979. Mosadek je bil po strmoglavljenju obsojen na smrt, a kazni niso nikoli izvedli. Leta 1967 je umrl v Teheranu.

Na razkritje dokumentov so se sicer odzvali v Iranu, kjer upajo, da bo to pomenilo spremembo ameriške zunanje politike. "Vse skupaj ne pomaga, dokler ne bo spremenjena sovražna politika ZDA," je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva. Teheran je tako pozval k "reviziji politične drže in koncu vsakršnega vmešavanja v notranje zadeve Irana".