Che Guevara - Zdravnik, ki je raje uničeval življenja, kot jih reševal

Pri tem se pozablja na njegovo temno plat. Ernesto Rafael Guevara Lynch de la Serna, bolj znan kot Che Guevara, se je rodil 14. junija 1928 v Argentini, v mestu Rosario. Poznejši poklicni komunistični revolucionar je privekal na svet v meščanski družini špansko-baskovskega-irskega izvora, ki je imela med svojimi predniki tudi plemiče.

Mladega Guevaro politika sprva ne zanima Kljub temu je bila družina levičarsko usmerjena, Chejev oče je bil tako v tridesetih letih prejšnjega stoletja vnet podpornik španskih republikancev, ki so se borili proti generalu Francu.

Otroštvo malega Ernesta je zelo zaznamovala astma, zdravljenje te bolezni pa je zelo načenjalo družinski proračun, ki je bil zlasti tanek, ker je njegov oče doživel poslovni neuspeh, zaradi česar je družina krepko zdrsnila navzdol po socialni lestvici.

Mladega Guevaro v mladosti politika sprva ni zanimala, raje se je navduševal za igranje ragbija. Politika ga je začela zanimati šele, ko se je kot 23-letni mladenič leta 1951 z motorjem odpravil na potep po drugih, manj bogatih državah Latinske Amerike, kjer je spoznal revščino, v kateri so živeli številni tamkajšnji prebivalci.

Boj proti "kapitalistični hobotnici" Postal je zagrizen marksist in antikapitalist, svoj bes pa je, tako kot številni Latinskoameričani, usmeril proti (Severnim) Američanom. Ameriška velepodjetja, med njimi zlasti v Latinski Ameriki izrazito navzoči United Fruit Company, je videl kot kapitalistične hobotnice, ki stegujejo svoje lovke po Latinski Ameriki in izkoriščajo domačine.

Še bolj komunistično in protiameriško usmerjen je novopečeni doktor medicine (študij je uspešno končal junija 1953) postal konec leta 1953 in leta 1954, ko je bil v Gvatemali priča bojem med podporniki gvatemalskega levičarskega predsednika in desničarskimi gverilci, ki jih je podpirala ameriška obveščevalna agencija CIA.

Iz Gvatemale se je Guevara umaknil v Mehiko. Takrat se ga je tudi oprijel mehiški vzdevek za Argentince – Che (beseda za pozdrav, ki jo pogosto uporabljajo Argentinci, naj bi izhajala iz enega od argentinskih indijanskih plemen). Che Guevara torej dobesedno pomeni Argentinec Guevara.

Che se pridruži Kubancu Fidelu Castru Che je v Mehiki spoznal skupino Kubancev, nasprotnikov takratnega kubanskega diktatorja Fulgencia Batiste, ki so ga podpirale ZDA, ki so imele od preloma stoletja naprej velik gospodarski in politični vpliv na tem karibskem otoku. Skupino, imenovano 26. julij, je vodil Fidel Castro.

Leta 1956 se je 82 pripadnikov te skupine, med katerimi je bil tudi Che, na krovu ladje Granma iz Mehike odpravilo na Kubo. Po izkrcanju se je začelo triletno vojskovanje, ki se je končalo z zmago Fidela Castra nad Batisto v začetku leta 1959.

Čeprav je bil Che Guevara že znan kot komunist (sam se je razglašal za prepričanega stalinista), pa je Castro trdil, in to še nekaj mesecev po prevzemu oblasti, da sam ni komunist in da skupina 26. julij ni komunistično gibanje. Castro je tuji, zlasti ameriški javnosti, oznanjal, da je njegov politični zgled znani ameriški republikanski predsednik Abraham Lincoln.

Che postane svetovna revolucionarna ikona Tudi brade, ki so jih nosili Castrovi gverilci, tudi Che, zaradi česar so jih poimenovali Barbudos, bradači, naj bi nosili po zgledu na Lincolna. Leta 1960 pa je novi kubanski diktator Castro pokazal prave barve in se razglasil za komunista.

Čeprav je po svetu najbolj znan Castrov revolucionar Che Guevara, pa je bil do svoje smrti oktobra 1959 (nekateri namigujejo, da naj bi za njegovo smrtjo stal sam Castro) med Kubanci simbol bradatih revolucionarjev Camilo Cienfuegos, ki je bil med Kubanci bolj priljubljen kot Che.

Che je postal svetovna revolucionarna ikona, zlasti med mladimi Na Zahodu postane slaven šele po objavi znamenite fotografije, poimenovane Guerrillero Heroico (sl. junaški gverilec), ki jo je kubanski fotograf Alberto Korda posnel marca 1960. Ta fotografija je postala svojevrstna blagovna znamka, ki jo še dandanes srečujemo natisnjeno na majicah, nogavicah, skodelicah …

Namesto da bi zdravil, ukazuje pobojem Po prevzemu oblasti se Che ni znašel. Najprej si je, kot pristojni za usmrtitve političnih nasprotnikov nove oblasti, umazal roke s krvjo dejanskih ali namišljenih Batistovih privržencev in drugih nasprotnikov nove diktature. Če izhajamo iz misli slovenskega zgodovinarja Igorja Grdina, se je tako izkazalo, da je Che v nasprotju z načeli svojega poklica, torej poklica zdravnika, bolj jemal življenja, kot jih reševal.

Že njegovo vodenje kubanske centralne banke pa je bil pravi polom. Potem ko mu je pri tej nalogi spodletelo na celi črti, se je pojavila zabavna anekdota. Po njej je Castro svoje zbrane soborce po prevzemu oblasti, ko je iskal šefa centralne banke, vprašal, ali je med njimi kakšen ekonomist. Na veliko presenečenje vseh je dvignil roko Che – ki je napačno slišal, da je Castro vprašal, ali je kdo med njimi komunist.

Kot kaže, se Che ni znašel na oblastnih funkcijah v miru, ampak je pogrešal svoja gverilska vojna leta. Namesto da bi živel družinsko življenje skupaj s svojo drugo ženo, Kubanko Aleido March (njegova prva žena je bila Perujka Hilda Gadea), je raje v družbi moški soborcev neuspešno izvažal kubansko revolucijo po svetu.

Usodna Bolivija Leta 1965 mu je najprej spodletelo v Afriki, v Kongu, leta 1966–1967 pa tudi v Boliviji. Ta zadnja revolucionarna pustolovščina je bila zanj usodna. Bolivijske enote, ki jih je vodil agent Cie, kubanski emigrant Felix Rodriguez, so 8. oktobra 1967 ujele Che Guevaro.

Ta je ob vdaji bolivijskim vojakom dejal: "Ne streljajte. Sem Che Guevara in sem več vreden živ kot mrtev.". Zmotil se je. Naslednjega dne so ga po ukazu bolivijskega predsednika usmrtili.