Časovnica ključnih dogodkov v Egiptu: od arabske pomladi do danes

Januar 2011: V Egiptu izbruhnejo protesti, ki se jih udeleži več tisoč protestnikov. Središče protestov je kairski trg Tahrir.

Februar 2011: Na protestih po vsej državi se zbere več kot milijon protestnikov. Dolgoletni egiptovski voditelj Hosni Mubarak odstopi in oblast preda egiptovski vojski pod vodstvom Huseina Tantavija, ki ob obljubi o mirni uvedbi demokracije razveljavi ustavo in razpusti parlament.

Marec 2011: Vojska odstavi premierja Ameda Šafika in za naslednika imenuje Esama Šarafa. Nekaj dni pozneje razpustijo tudi osovraženo Mubarakovo varnostno policijo. Egipčani na referendumu z 77,2 odstotka glasov podprejo ustavne spremembe.

Junij 2011: V spopadih med protestniki in policijo na trgu Tahrir je ranjenih več kot tisoč protestnikov.

November 2011: Začnejo se teden dni dolgi spopadi med policijo in protestniki, ki nasprotujejo vojski. V nasilju umre 42 ljudi.

Februar 2012: V izgredih po nogometni tekmi v Port Saidu umre 74 ljudi.

Junij 2012: Mubaraka in nekdanjega notranjega ministra Habiba Al Adlija zaradi smrti protestnikov v času protirežimske vstaje obsodijo na dosmrtno ječo. Mohamed Mursi, ki na predsedniških volitvah maja 2012 dobi 51,7 odstotka podpore, priseže kot prvi islamist na čelu države.

Avgust 2012: Mursi razveljavi dopolnila ustave, ki so vojski dala obsežna pooblastila, in upokoji Tantavija.

November 2012: Mursi razglasi spremembe ustave, s katerimi je samemu sebi razširil pristojnosti. 8. decembra odlok razveljavi.

December 2012: Referendum o novi ustavi. 64 odstotkov volivcev na referendumu v dveh delih podpre novo ustavo. Opozicija ne prizna legitimnosti referenduma. Egipt zapade v globoko politično krizo z demonstracijami Mursijevih privržencev in nasprotnikov, ki se občasno končajo s smrtnimi žrtvami.

Januar 2013: Na predvečer druge obletnice protirežimske vstaje izbruhnejo izgredi med protestniki in policijo. V tednu dni umre skoraj 60 ljudi.

Junij 2013: Egiptovsko ustavno sodišče razveljavi senat, v katerem imajo večino islamisti, in panel, ki snuje osnutek nove ustave. Skupina Tamarod (Upor) pozove k protestom proti oblasti. Egipčani se množično odzovejo. Ob prvi obletnici Mursijevega predsedovanja državi se na ulice po vsej državi zgrnejo Mursijevi nasprotniki.

Julij 2013: Krog je sklenjen. Opozicija Mursija pozove k odstopu in mu postavi ultimat. Ob izteku ultimata poveljnik egiptovske vojske Fatah Al Sisi odstavi Mursija in za novega egiptovskega predsednika imenuje dotedanjega predsednika ustavnega sodišča Adlija Mansurja.

Sisi zamrzne pripravo proislamskega osnutka ustave in napove predčasne predsedniške volitve. V nasilju in spopadih med Mursijevi privrženci in nasprotniki umre več deset ljudi, več kot 1.000 je ranjenih.

Egiptovska Muslimanska bratovščina pozove k vstaji v državi in k mednarodnemu posredovanju. Islamisti so k vstaji pozvali, potem ko je bilo v nasilju pred sedežem republikanske garde v Kairu ubitih najmanj 40 Mursijevih privržencev. Spopadi se nadaljujejo.

Iz številnih držav po svetu prihajajo pozivi h končanju nasilja in ponovni uvedbi demokracije.

Avgust 2013: Privrženci odstavljenega predsednika Mursija vztrajajo, obljubljajo pa tudi "končni spopad z vojsko". Nasilje se nadaljuje, nov tragičen mejnik pa doživi na današnji dan, 14. 8. 2013, ko se posredovanje varnostnih sil za odstranitev dveh protestnih taborov sprevrže v prelivanje krvi z najmanj 50 mrtvimi.