Bruselj razgrnil predlog za uvedbo davka na finančne transakcije

To bo prvi regionalni davek te vrste na svetu, ki sproža ostre kritike tako na stari celini kot v ZDA. Cilj je, da začne davek veljati 1. januarja 2014. Ideja o uvedbi tega davka je bila odziv evropske politike na nezadovoljstvo davkoplačevalcev nad milijardnimi injekcijami njihovega denarja v finančni sektor, ki je sicer glavni krivec za krizo. Ta davek naj bi namreč zagotovil, da bo finančni sektor ustrezno prispeval k premagovanju krize in polnjenju javnih blagajn v prihodnje. Z davkom naj bi zbrali do 35 milijard evrov letno "Na mizi je nedvomno pošten, tehnično zdrav in pravno robusten davek, ki bo okrepil naš enotni trg in ukrotil neodgovorno trgovanje," je ob predstavitvi zakonodajnega predloga v obliki direktive poudaril evropski komisar za davke Algirdas Šemeta. Pobiranje tega davka v enajsterici bi lahko prineslo od 30 do 35 milijard evrov na leto, kar je odstotek davčnih prihodkov enajstih članic. Članice bodo same odločile, kako bodo porabile prihodke od davka. Komisija sicer predlaga, naj bo del prihodkov porabljen kot lastni vir za polnjenje proračuna EU, pri čemer bi se ustrezno zmanjšal nacionalni prispevek iz bruto nacionalnega dohodka. V komisiji ocenjujejo, da bo nov davek trgovanje z izvedenimi finančnimi proizvodi zmanjšal za 75 odstotkov, trgovanje z delnicami in obveznicami pa za 15 odstotkov. Komu davka ne bo potrebno plačevati? Davka ne bo treba plačevati za vsakodnevne finančne dejavnosti državljanov in podjetij, na primer za posojila, plačila, zavarovanje in vloge, s čimer želi komisija zaščititi realno gospodarstvo. Prav tako davka ne bo treba plačati za tradicionalne naložbene bančne dejavnosti v povezavi z zbiranjem kapitala ali finančne transakcije, ki se izvajajo kot del dejavnosti prestrukturiranja. Iz davka bodo izvzete tudi dejavnosti refinanciranja, monetarna politika in upravljanje javnega dolga, torej transakcije s centralnimi bankami in Evropsko centralno banko ter z evropskim reševalnim mehanizmom. Novosti v primerjavi s prvotnim predlogom pa je posebna zaščita pred izogibanjem obdavčitve - "načelo izdaje". To pomeni, da bodo finančni instrumenti, izdani v navedenih 11 članicah, obdavčeni, tudi če osebe, ki z njimi trgujejo, nimajo sedeža na območju, kjer velja davek.

V katerih državah bo davek uveden? Primer uveljavljanja davka: banka s sedežem v ZDA brez podružnic na območju veljavnosti davka kupi od banke s sedežem v Singapurju brez podružnic na območju veljavnosti davka na londonski borzi delnice, izdane v Nemčiji. Davek morata plačati obe banki, ker so delnice izdane v Nemčiji. Davek bo najprej uvedlo 11 članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija. Pozneje pa se lahko pobudi pridružijo tudi druge članice. Namero o uvedbi davka je na primer novembra lani nakazala tudi Nizozemska.

Davku najodločneje nasprotuje Velika Britanija Evropski finančni davek sicer že dolgo buri duhove v EU in zunaj nje. Soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje davku nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska. Davku bi bili naklonjeni le, če bi bil uveden globalno, kar pa ni mogoče, saj v ZDA nočejo zanj niti slišati. Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je izvedljiva v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga je mogoče sprožiti, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina najmanj devetih članic vseeno meni, da je to potrebno. Z vidika dejstva, da so članice EU prvič sprejele davčno odločitev brez soglasja, bo uvedba davka na finančne transakcije po navedbah komisije "zgodovinska".