Bolgarija in Romunija še brez zelene luči za schengen

Zatrdili so le, da se bodo k temu vprašanju vrnili "čim prej, najpozneje septembra". Kljub temu je romunski notranji minister Traian Igas izrazil upanje, da bo njegova država članica schengna postala še pred koncem tega leta, in sicer jeseni. Madžarska za postopni odpravljanje meja Madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU, pa se je zavzel za "postopni pristop" - da bi bile jeseni odpravljene meje na letališčih, preostale meje pa pozneje. Zaheteve za bolj učinkovit boj proti korupciji Najmlajši članici EU sta na vstop v schengen upali že marca letos, vendar se je zapletlo lani decembra, ko sta Francija in Nemčija sporočili, da temu nasprotujeta, dokler ne bosta državi dosegli dovolj dobrih rezultatov na področju pravosodja, predvsem v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Veliko bo tako sedaj odvisno od poročila Evropske komisije o napredku držav na tem področju, ki bo predvidoma objavljeno julija. Gre za poročila v okviru mehanizma preverjanja napredka na tem področju, ki je bil prvič vzpostavljen prav za ti državi ob njunem vstopu v EU leta 2007.

Težave še večje zaradi migracijskih pritskov Težave Romunije in Bolgarije so še večje zaradi siceršnjih problemov v schengenskem prostoru zaradi migracijskih pritiskov, ki so posledica nemirov na jugu Sredozemlja zaradi zgodovinskih sprememb v regiji.

Francija in Italija, ki imata velike težave z nezakonitimi priseljenci, sta zahtevali spremembe schengenskega pravnega reda, s katerimi bi bilo lažje ponovno uvesti začasen nadzor na mejah v tem prostoru.

Evropska komisija to podpira, če bi bila odločitev za ponovno uvedbo nadzora na mejah v schengnu začasna, evropska in mogoča le pod jasno določenimi pogoji. A nekatere države članice imajo pomisleke. Zadržanost do tega naj bi danes izrazili Nemčija in Španija.

V schengenski prostor do konca leta tudi Liechtenstein V schengenskem prostoru je 25 držav, tudi Slovenija. Iz EU so v njem vse države članice razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU pa Norveška, Islandija in Švica; do konca leta pa naj bi se mu pridružil tudi Liechtenstein.

Zasedanja se je udeležil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Damjan Lah. Po navedbah ministrstva so se države članice v sklepih o migracijah in azilu strinjale, da je treba še naprej zagotavljati prosto gibanje državljanov EU, a obenem poiskati možnosti, kako še povečati varnost.

S tega vidika je po navedbah ministrstva pomembno varovanje zunanjih meja, za kar morajo odgovornost v skupnem interesu EU prevzeti države članice. Pri tem ima ključno vlogo tudi agencija za upravljanje zunanjih meja Frontex.

Pomembna tema zasedanja je bil tudi predlog Evropske komisije za vzpostavitev mehanizma suspenza vizumske liberalizacije. O tem predlogu bo po navedbah ministrstva sedaj razpravljala pristojna delovna skupina Sveta. Sprejema se v soodločanju z Evropskim parlamentom, kar lahko traja tudi leto dni.

Na ministrstvu ob tem izpostavljajo, da danes ni bilo razprave o ponovnem uvajanju vizumov za določene tretje države. Državni sekretar Lah je poudaril, da "mehanizem ni usmerjen proti konkretnim tretjim državam".

Poudaril je, da tako ponovne vzpostavitve vizumov za nekatere države Zahodnega Balkana ne bo, so pa Luksemburg, Švedska in Nemčija "opozorili na povečano število prosilcev za azil iz nekaterih držav Zahodnega Balkana, in sicer iz Srbije in Makedonije.