Bo Putin Ukrajini iztrgal Krim?

Rusija se je ostro odzvala na spremembo oblasti v Kijevu, saj se ne namerava odpovedati svojemu (političnemu) vplivu nad Ukrajino. Nove oblasti je označila za "nacionaliste in neofašiste" in čeprav je ameriški zunanji minister John Kerry izjavil, da Ukrajina ni ujeta v bitki med Vzhodom in Zahodom, se zdi vsaj na vzhodu Ukrajine, da tamkajšnji predvsem ruski prebivalci niso pripravljeni na proevropsko naravnanost nove vlade.

Pozornost se je iz Kijeva preusmerila na Krim, kjer naj bi se skrival odstavljeni Janukovič. Pojavljajo se namigovanja, da bi Rusija na Krimu lahko spodbujala separatistične težnje ali tlakovala pot do anektiranja. Prvi znak v tej smeri je razmišljanje ruske vlade o novi zakonodaji, ki bi tamkajšnjim prebivalcem olajšala pot do ruskega potnega lista. Moskva hkrati vse glasneje govori o potrebi po zaščiti tamkajšnjega ruskega prebivalstva v času revolucionarnega kaosa.

Proruski protesti v Sevastopolu Krim je edina regija v Ukrajini z večinskim etničnim ruskim prebivalstvom, ki ni naklonjeno proevropskim protestom v Kijevu. Rusija ima poleg tega pomorsko bazo ob Črnem morju v Sevastopolu, kjer bi se utegnil skrivati Janukovič. Pred resno nevarnostjo separatizma je ukrajinski parlament posvaril začasni predsednik Oleksander Turčinov.

V Sevastopolu na skrajnem jugu polotoka Krim so prebivalci ukrajinsko zastavo na tamkajšnji vladni stavbi zamenjali z rusko. Rusija je že napovedala, da bo v primeru povečanih napetosti na Krimu ukrepala. Iz Sevastopola že poročajo o premikih ruskih vojaških vozil, v središču mesta pa se zbirajo proruski protestniki, da bi izrazili podporo ruskemu poslovnežu Alekseju Čaliju, ki je bil včeraj razglašen za novega župana. Protestniki so vzklikali "Rusija! Rusija!" V mestu se je zbralo okoli tri tisoč šrostovoljcev, ki naj bi kmalu začeli z vojaškim urjenjem. Za to so se odločili, ker je parlament v Kijevu v nedeljo ukinil ruščino kot enega od uradnih jezikov v Ukrajini. Protesti so napovedani tudi v drugih mestih na Krimu.

Krim je postal del Ukrajine leta 1954. Polotok je Ukrajini "podaril" tedanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je imel z Ukrajino posebno vez; bil je etnični Rus iz mesta, ki je zdaj del Rusije, a se je po politični lestvici vzpenjal v ukrajinski komunistični partiji in vodil regijo v času Stalinovih najhujših čistk.

Pred 2. svetovno vojno je na Krimu živelo najmanj 300 tisoč Tatarov. Ker so številni med njimi sodelovali z nacisti, je sovjetski voditelj Josip Stalin leta 1944 ukazal deportirati celotno skupnost. Hruščov je desetletje pozneje uresničil svojo namero in na izpraznjena ozemlja naselil kmete iz obubožane Ukrajine, dogodek pa so predstavili kot znak dobre volje ob 300. obletnici združitve Ukrajine s carsko Rusijo. Tedaj je na Krimu živelo okoli 268 tisoč Ukrajincev in 858 tisoč Rusov.

Putin se ne bo kar predal Vprašanje Krima je postalo aktualno leta 1991 ob razpadu Sovjetske zveze, ko so številni tamkajšnji Rusi pričakovali, da bo Boris Jelcin zahteval, da Krim ponovno postane del ozemlja Rusije, a se to ni zgodilo. Želje tamkajšnjih Rusov bi zdaj utegnil uresničiti Putin, ki ne namerava kar zlepa Ukrajine prepustiti Evropi.

Čeprav je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zatrdil, da se Rusija ne bo vmešavala v dogajanje v Ukrajini (in da enako pričakuje od drugih držav), pa so britanski mediji poročali, da je nekdanji svetovalec Kremlja Andrej Illarionov zatrdil, da se Putin ne zmeni za opozorila Zahoda in pripravlja vojsko, da bo v tednu, največ treh lahko anektirala Sevastopolj.

Spodbujanje avtonomije? Ravno zaradi strahu, da bi ruska vojska lahko intervenirala v Ukrajini, zato je nemška kanclerka Angela Merkel takoj poklicala Putina, po pogovoru pa naj bi se ruski predsednik zavezal, da ne bo rušil stabilnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Putin bi lahko ubral še drugo pot; podpre lahko lokalne ruske voditelje na vzhodu Ukrajine, kjer živi pretežno rusko prebivalstvo, in jih spodbuja k zahtevi po avtonomiji. Uresničitev takšnega scenarija bi lahko vodila do razpada Ukrajine.