Četrtek, 13. 7. 2023, 7.04
1 leto, 4 mesece
505. dan vojne v Ukrajini
Je ruska vojska vse bolj jezna na Putina? #video
Dan po odstavitvi generalmajorja Ivana Popova se jeza v ruski vojski povečuje. Ker njegove interne pritožbe načelniku generalštaba Valeriju Gerasimovu in obrambnemu ministru Sergeju Šojguju niso bile upoštevane, je ponudil pogovor s samim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi "težkih razmer" na fronti. V sredo so ga nato razrešili s položaja, piše nemški medij Focus.
20.35 Je ruska vojska vse bolj jezna na Putina?
17.57 Biden: Putin je že izgubil vojno v Ukrajini
15.49 Prigožin je napad izvedel, ker ima raka in meni, da nima več česa izgubiti
15.06 Ukrajinci so iz Amerike prejeli prepovedane kasetne bombe
10.08 Rusija: Wagnerjevi plačanci so nam predali tanke, rakete in drugo težko orožje
8.33 Kijev tretjo noč zapored tarča napadov z droni
7.00 Zelenski prepričan, da je vrh Nata približal ukrajinsko zmago
20.35 Je ruska vojska vse bolj jezna na Putina?
Dan po odstavitvi generalmajorja Ivana Popova se jeza v ruski vojski povečuje. Ker njegove interne pritožbe načelniku generalštaba Valeriju Gerasimovu in obrambnemu ministru Sergeju Šojguju niso bile upoštevane, je ponudil pogovor s samim predsednikom Vladimirjem Putinom zaradi "težkih razmer" na fronti. V sredo so ga nato razrešili s položaja, piše nemški medij Focus.
Andrej Guruljov, poslanec Putinove stranke v dumi in nekdanji namestnik načelnika južnega vojaškega okrožja Ruske federacije, je pozval k "predsedniški intervenciji". Odločitev o razrešitvi Popova je treba razveljaviti.
"V vodstvu vojske se dogaja več nepredstavljivih procesov, ki jih je težko uskladiti z razumom," je nadaljeval Guruljov. Pritožuje se, da so zadnje odločitve generalštaba močno oslabile moralo in bojno učinkovitost vojske.
Generalpolkovnik Andrej Kartapolov, predsednik obrambnega odbora dume, je prav tako zahteval, da se razrešitev Popova razveljavi. Po njegovem mnenju je "najpomembnejša sposobnost šefa, da prepozna težave in prisluhne svojim podrejenim". Pri Popovu ni bilo tako. Težave, ki jih je izpostavil odstavljeni generalmajor, je treba "priznati in se jim zoperstaviti z ukrepi", je dejal Kartapolov.
17.57 Biden: Putin je že izgubil vojno v Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je imel v Helsinkih skupno tiskovno konferenco s finskim predsednikom Saulijem Niinistom. Dejal je, da se vojna v Ukrajini ne bo nadaljevala več let, in navedel, da jo je Vladimir Putin že izgubil, piše CNN.
"Ni možnosti, da bi dobil vojno v Ukrajini. To vojno je že izgubil," je dejal Biden na novinarski konferenci. Dodal je, da meni, da se vojna ne bo nadaljevala več let, saj Rusija po njegovem mnenju svojih virov ne more ohraniti tako dolgo, Putin pa se bo verjetno sčasoma odločil, da to ni v gospodarskem in političnem interesu Rusije.
Dejal je tudi, da ne obstaja velika verjetnost, da bo Putin po spodletelem uporu Wagnerjeve skupine uporabil jedrsko orožje za izboljšanje svojega položaja na fronti.
15.49 Prigožin je napad izvedel, ker ima raka in meni, da nima več česa izgubiti
Upokojeni ameriški general Robert Abrams, nekoč poveljnik ameriških sil, nameščenih v Južni Koreji, je dejal, da je vodja Wagnerjeve najemniške vojske Jevgenij Prigožin ali mrtev ali pa v zaporu, piše Daily Mail.
Abrams je dejal, da je Prigožin najverjetneje mrtev in da ga javnost najverjetneje ne bo nikoli več videla. "Poslali ga bodo na neko tajno lokacijo ali v zapor in mogoče je, da se ga bodo znebili na kakšen drug način. Dvomim, da ga bomo še kdaj videli," je dejal Abrams.
Prigožin je bil nekoč eden najtesnejših sodelavcev in zaupnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, a se je to spremenilo konec junija, ko je Wagnerjev šef zaradi dolgotrajnega nesoglasja z ruskim vojaškim establišmentom izvedel državni udar. Po domnevnem posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka je Prigožin državni udar opustil.
Ruski neodvisni medij Projekt je medtem objavil, da je Prigožin državni udar izvedel, ker se je zdravil za "rakom na želodcu", in da je zaradi tega menil, da "nima več česa izgubiti".
Projekt je zapisal še, da so mu nekdanji wagnerjevci povedali, da se Prigožin zdravi zaradi raka. Po dolgotrajni terapiji naj bi bil ta zdaj v remisiji. "To je človek, ki so mu odstranili želodec in črevesje. Prigožin ima raka, a se ne širi več," sta za Projekt povedala dva različna vira.
15.06 Ukrajinci so iz Amerike prejeli prepovedane kasetne bombe
Ukrajinski general Oleksandr Tarnavski je danes za CNN potrdil, da je Ukrajina od ZDA prejela kontroverzno kasetno strelivo. "Pravkar smo ga dobili. Nismo ga še uporabili, lahko pa korenito spremeni razmere na bojišču," je dejal general Tarnavski.
"In sovražnik ve, da bomo s tem orožjem imeli prednost. Prepustili nam bodo tisti del terena, kjer ga je mogoče uporabiti. To je zelo močno orožje, višji organi bodo odločali, kje ga bomo uporabili," je dodal.
"Rusi mislijo, da ga bomo uporabili na vseh območjih frontne črte. To nikakor ni res. Vendar so zelo zaskrbljeni," je dejal general.
ZDA so medtem sporočile, da so prejele pisno zagotovilo, da Ukrajina tega orožja ne bo uporabila na naseljenih območjih in da bodo po koncu vojne izvedli operacije razminiranja.
10.08 Rusija: Wagnerjevi plačanci so nam predali tanke, rakete in drugo težko orožje
Z ruskega obrambnega ministrstva so danes sporočili, da Wagnerjeva skupina plačancev zaključuje predajo orožja rednim ruskim oboroženim silam. Obvestilo spremlja videoposnetek s tanki, raketami in drugim težkim orožjem.
Na ministrstvu trdijo, da so Wagnerjevci predali več kot dva tisoč kosov opreme in več kot 2.500 ton streliva. Če novica o primopredaji drži, bi bil to najkonkretnejši znak, da se omenjeni plačanci res umikajo iz bojnih operacij v Ukrajini.
Spomnimo, med kratkim oboroženim uporom 24. junija so plačanci prevzeli nadzor nad Rostovom na Donu in sestrelili nedoločeno število vojaških helikopterjev, pri čemer so ubili njihove pilote, poroča Reuters.
8.33 Kijev tretjo noč zapored tarča napadov z droni
Eksplozije je bilo ponoči slišati iz več delov ukrajinske prestolnice, o padajočih ostankih sestreljenih dronov pa so poročali iz petih mestnih četrti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
⚡️Kyiv reports shooting down all Russian drones in latest attack on Kyiv
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) July 13, 2023
Kyiv authorities reported downing about a dozen Russian drones in Kyiv's airspace overnight on July 13 in Russia's latest aerial attack on the capital, the Kyiv City Military Administration reported. (1/2) pic.twitter.com/voCkaLnFkq
Najmanj štiri osebe so bile pri tem ranjene, ob posredovanju gasilcev v eni od stanovanjskih stavb, pa so odkrili truplo ene osebe, je na Telegramu zapisal kijevski župan Vitalij Kličko.
Zračna obramba je nad Ukrajino v nočnih urah sestrelila vseh 20 dronov kamikaz in dve manevrirni raketi tipa kalibr, je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega letalstva Jurij Ignat.
Ukrajina se že več kot 16 mesecev bojuje proti ruski invaziji, pri čemer si pomaga tudi z orožjem iz zahodnih držav, vključno z naprednimi sistemi zračne obrambe.
7.00 Zelenski prepričan, da je vrh Nata približal ukrajinsko zmago
Zelenski je na novinarski konferenci po vrhu Nata vztrajal, da obljube zahodnih voditeljev pomenijo pomembno varnostno zmago za Kijev in ponovil, da so mu članice Nata zagotovile, da "bodo Ukrajini pomagale in jo podpirale, dokler bo to nujno", je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je opozoril, da Ukrajina ne bo nikoli barantala za svoje ozemlje, "četudi gre le za eno vas z enim ostarelim prebivalcem". Hkrati pa je izrazil prepričanje, da zavezniki Ukrajine ne bodo izdali s takšnim pogojem za vstop v Nato, poroča britanski BBC.
Biden je medtem pohvalil ukrajinsko ljudstvo in ga označil za nezlomljivo. Opozoril je, da se Rusiji ne sme dovoliti, da s silo zasede ozemlje svoje sosede in ponovil, da bi "Moskva lahko vojno končala že jutri".
"Ruski predsednik Vladimir Putin še vedno dvomi o naši moči. Še vedno stavi na to, da se bosta prepričanje in enotnost med ZDA ter našimi zavezniki in partnerji porušila," je dejal Biden in dodal, da se Putin moti, če misli, da lahko "zdrži dlje kot Ukrajina".
V svojem govoru po koncu vrha Nata v Litvi se je dotaknil tudi podnebnih sprememb, ki jih je označil za največjo grožnjo človeštvu. Ob tem se je vprašal, ali bo mednarodni skupnosti uspelo zaustaviti podnebno krizo, preden bo prepozno, in pozval k sodelovanju pri soočanju s tovrstnimi izzivi.