Ameriški velikani ne plačujejo davka

Kot poročajo svetovne agencije, ki se sklicujejo na študijo neodvisnega analitsko-svetovalnega inštituta za politične študije iz Washingtona, so največje ameriške družbe, kot so Boeing, Abbott Laboratories, Citigroup, Motorola Mobility, At&T in še mnoge druge, v lanskem poslovnem letu svojim vodilnim menedžerjem v povprečju izplačale skoraj dvajset milijonov dolarjev. Precej manj pa so plačale zveznega davka na dobiček ameriškim zveznim oblastem, ki so se ga spretno izognile tudi na račun pospešene amortizacije različnih naložb.

Direktorji prejemajo astronomske plače, podjetja pa plačujejo premalo davka Šestindvajset velikih ameriških podjetjih je, kot ugotavlja študija, v povprečju v ZDA ustvarilo dobiček večji od milijarde dolarjev. Bes in ogorčenost v javnosti pa ne povzročajo le visoke plače in nagrade izvršnih direktorjev v teh podjetjih, ampak tudi neplačilo zveznih davščin. Med najbolj kritiziranimi je zagotovo prvi mož Boeinga (zaposluje okoli sto petdeset tisoč delavcev), James McNerney, ki je lani prejel 18,4 milijona dolarjev letne plače, od Boeinga pa zvezne oblasti zahtevajo plačilo več kot 600 milijonov dolarjev neplačanega davka. Prvi mož Citibanka z bajno plačo, država pa jim je omogočila za 144 milijonov olajšav Še bolj neverjetna je zgodba izvršnega direktorja Citibanka Vikrama Pandita. Prvi mož omenjenega finančnega velikana je lani zaslužil skoraj 15 (14,9) milijonov dolarjev, banka pa je od zveznih oblasti dobila za okoli 144 milijonov dolarjev bančnih olajšav. Kar se mnogim zdi neverjetno, je to, da izvršni direktorji v žep pospravijo mastne plače tudi na račun dobrega poslovanja, ki je posledica bančnih olajšav.

Abbott Laboratories z visokim dobičkom tudi zaradi davčnih olajšav v davčnih oazah Prvi mož Abbott Laboratories (farmacevtska industrija), Preston Simons, podjetje ima kar 64 družb registriranih v 16 državah, ki veljajo za davčne oaze, je lani prejel 19 milijonov dolarjev plače, država pa od podjetja zahteva vračilo okoli 586 milijonov dolarjev zaradi davčnih olajšav, ki jih je bilo deležno podjetje. Razumljivo se vsa podjetja množičnih "napadov" ogorčene javnosti branijo, da jim takšno poslovanje pač omogoča ameriška zakonodaja.