Sobota, 2. 12. 2017, 8.01
6 let, 11 mesecev
Ameriški senat potrdil predlog zakona o davčnih olajšavah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
2
Ameriški senatorji so s tesno večino potrdili predlog zakona o davčnih olajšavah in tako administraciji predsednika Donalda Trumpa zagotovili ključno politično zmago.
Zakon je prejel 51 glasov za – vse so prispevali republikanski senatorji – potem ko so tik pred zdajci vanj vključili številne amandmaje. Zakon so potrdili kljub ugotovitvi senatnega odbora, da bodo davčne olajšave ameriški primanjkljaj v enem desetletju povečale za tisoč milijard dolarjev, gospodarsko rast pa bodo v istem obdobju pospešile le za 0,8 odstotka. Republikanci še naprej zagotavljajo, da se bodo olajšave same financirale in pokrile, ker se bo pojavila gromozanska gospodarska rast.
Predlog zakona – gre za največje spremembe davčnega sistema v treh desetletjih – mora senat sedaj uskladiti s predlogom, potrjenim v predstavniškim domom, nato bo Trump podpisal v zakon.
Potrditev zakona v senatu bo prinesla nekaj olajšanja Trumpovi administraciji.
Novo darilo bogatim?
Demokrati vztrajajo, da gre za novo darilo bogatim, kot je predsednik Trump, ki nasprotno zagotavlja, da ga bogati prijatelji nimajo radi, ker jim ne bo znižal davkov. Republikanci reformo predstavljajo kot uslugo ali darilo srednjemu razredu, skupni davčni odbor pa je izračunal, da bo srednji razred leta 2027 končal z višjimi davki kot danes, dobro pa jo bodo odnesli milijonarji.
Potrditev davčnih olajšav je bila politična nujnost za republikance, ki imajo v Washingtonu trenutno popolno oblast, a jim doslej ni uspelo doseči nobene pomembne zakonodajne zmage. Do nedavnega so poskušali reformirati zdravstvo, pa ni šlo, nato so se posvetili davkom, ker se zavedajo, da jim brez uspeha prihodnje leto na kongresnih volitvah trda prede.
Republikanci poudarjajo, da bodo davki na dobiček podjetij upadli z zdajšnjih 35 na 20 odstotkov, kar bo pomenilo nova delovna mesta in gospodarski razcvet. Nasprotniki se bojijo, da bodo podjetja z dodatnim denarjem raje odkupovala lastne delnice, delovna mesta pa še naprej selila v tujino, kjer je treba odšteti manj za plače.
Republikanske omahljivce je vodstvo lovilo z dogovori o določenih členih zakona. Susan Collins iz države Maine je na primer dobila v predlog 10 tisoč dolarjev olajšav na nepremičnino, drugi so dobili dodatno znižanje davčne stopnje za manjša podjetja, Jeff Flake iz Arizone pa naj bi dobil zagotovilo, da bodo zaščitili nezakonite priseljence, ki so jih v ZDA kot mladoletne pripeljali njihovi starši.
Najbogatejši bodo morali glede na senatni predlog plačevati 38,5 in ne več 39,6 odstotka dohodnine, davek na dedovanje bo skoraj odpravljen, odpravljene bodo olajšave za plačilo lokalnih in državnih davkov. To bo prizadelo predvsem liberalnejše države z višjimi davki, kot sta New York in Kalifornija, ki že dolga leta v senat nista poslali republikancev, nekaj več olajšave bo za otroke, standardna olajšava za posameznika pa bo 12 tisoč dolarjev.
Predlog zakona predvideva tudi odpravo zahteve po obveznem zavarovanju iz zdravstvene reforme Baracka Obame. Američani se morajo zdaj zavarovati ali plačati davčno kazen.
Revežem pomagajo javna sredstva zvezne vlade in zveznih držav. Kongresni proračunski odbor je izračunal, da bo zaradi odprave zahteve po obveznem zavarovanju zavarovanje dražje in najmanj 13 milijonov ljudi več bo brez zavarovanja. Predlog zakona med drugim staršem tudi omogoča, da ustanovijo varčevalne račune brez davka za visokošolsko izobraževanje svojih otrok, in to že takrat, ko so ti otroci še v obliki zarodka.
2