Ameriški Indijanci pred 85 leti dobili državljanske pravice

Zakon nosi ime po kongresniku Homerju Snyderju iz New Yorka na podlagi 14. amandmaja k ameriški ustavi, sprejetega leta 1868, ki je razširil državljanske pravice na vse osebe, rojene v ZDA, torej tudi na nekdanje sužnje in njihove potomce, ki jim je bila ta pravica do takrat zanikana. 14. amandma je zagotavljal državljanske pravice vsem rojenim v ZDA, vendar le, če so podvrženi njihovim zakonom, Indijanci pa takrat v celoti to niso bili, če se ne upošteva "zakon sile", s katerim so jim od prihoda prvih priseljencev iz Evrope naprej jemali zemljo in jih pobijali.

Državljanske pravice so imeli že pred letom 1924 Pred letom 1924 je imela večina Indijancev že državljanske pravice, do katerih so prišli s posebnimi plemenskimi pogodbami z vlado ali na primer kot današnji priseljenci s porokami z ameriškimi državljani, služenjem v oboroženih silah ter posebnimi pogodbami in zakoni. Prva pogodba zvezne vlade z indijanskim plemenom o državljanstvu je bila podpisana leta 1831 in z njo je pleme Choctaw iz države Mississippi postalo prvo s takšnimi pravicami.

"Civilizacijo" Indijancev je prvi zagovarjal že George Washington Zakon iz leta 1924 je bil dokaj pošten do Indijancev, ki so dobili državljanske pravice brez odvzema ali omejitve drugih pravic, ki so izhajale iz plemenskega premoženja. Ameriška vlada je z Indijanci pred tem sklenila številne pogodbe, ki jih je potem kršila, odvisno od potrebe, na primer zaradi odkritja rud ali gradnje železnice na njihovem ozemlju. Potrebo po asimilaciji, oziroma kot se je takrat temu reklo, "civilizaciji" Indijancev je prvi zagovarjal že predsednik George Washington.

Jackson k vprašanju pristopil genocidno Eden njegovih naslednikov, junak vojne proti Veliki Britaniji leta 1815, predsednik Andrew Jackson, je k indijanskemu vprašanju pristopil genocidno. Namesto asimilacije je podpiral politiko odstranjevanja in v času njegovega predsedovanja so z ozemlja zveznih držav, predvsem na jugu, na zahod prek reke Mississippi na silo preselili 100.000 Indijancev. Tragična selitev 17.000 pripadnikov plemena Cherokee je zahtevala 4000 življenj.

Obdobje indijanskih vojn Po koncu državljanske vojne leta 1865 se je pozornost ameriške vojske spet usmerila k Indijancem, ki so jim začeli jemati tudi ozemlje, na katerega so jih preselili na silo. To je bilo obdobje indijanskih vojn, med katerimi so Indijanci dosegli le eno odmevno tolažilno zmago leta 1876, ko so združene sile plemen Lakota (Sioux) in Cheyenne pobile 210 vojakov pod vodstvom polkovnika Georgea Armstronga Custera pri Little Big Hornu. Maščevanje 7. konjeniškega polka je sledilo leta 1890 s pokolom Lakot pri Wounded Knee.

Trije odstotki Indijancev so bili lastniki sužnjev Ta čas je pomenil konec večjih spopadov z Indijanci, ki so sprejemali namestitve v rezervate na zahodu in se sprijaznili z usodo. Zakon iz leta 1924 je bil sprejet tudi z namenom hitrejše asimilacije Indijancev v ameriško družbo evropskih priseljencev, pa tudi kot plačilo za zasluge, saj se je na primer v prvi svetovni vojni v Evropi borilo veliko Indijancev, ki jih celo niso dajali v posebne rasno ločene enote, kot na primer temnopolte Američane. Status Indijancev je bil s tega vidika boljši, obenem pa so bili pred državljansko vojno tudi med njimi lastniki sužnjev. Kar trije odstotki med njimi so bili sužnjelastniki.

Ženske so volilno pravico dobile šele leta 1920 Sicer pa se jim glede ene od osnovnih državljanskih pravic ni godilo nič bolje kot nekdanjim sužnjem, saj so posamezne zvezne države nemudoma po potrditvi 15. amandmaja k ustavi, ki je leta 1870 dal vsem polnoletnim moškim volilno pravico, sprejemale posebne zakone, po katerih je bila volilna pravica odvisna od premoženja. Ženske so v ZDA volilno pravico dobile šele z 19. amandmajem avgusta leta 1920.

Danes 560 zvezno priznanih plemenskih vlad V času druge svetovne vojne je v oboroženih silah ZDA služilo 44.000 Indijancev, uradni konec politike asimilacije pa je prinesel zakon o samoodločbi Indijancev iz leta 1975. Danes je v ZDA okoli 560 zvezno priznanih plemenskih vlad, ki sprejemajo svoje zakone, pobirajo davke, izdajajo dovoljenja, vendar pa imajo podobne omejitve kot zvezne države. Tako na primer ne smejo napovedovati vojn, imeti mednarodnih odnosov ali izdajati denarja. Z njimi se še vedno ukvarja poseben zvezni urad za Indijance.

Danes je v ZDA skupaj z Inuiti in domorodnimi prebivalci tihomorskih tokov okoli 2,8 milijona Indijancev, med katerimi jih tretjina živi v Kaliforniji, Arizoni in Oklahomi. Največja plemena so Navajo, Cherokee, Choctaw, Sioux, Chippewa, Apache, Blackfeet, Iroquois in Pueblo. Sicer naj bi jih bilo že kar 80 odstotkov mešane krvi. Poseben status je nekaterim plemenom zagotovil velike finančne koristi, saj lahko na ozemlju svojih rezervatov ustanavljajo igralnice, ki so za zvezne države še vedno bolj ali manj tabu, razen v Nevadi.