Ali Veliko Britanijo čaka potop?

Evropske volitve so na Otoku prinesle dramatičen vzpon evroskeptične stranke UKIP (United Kingdom Independence Party – Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva), ki jo vodi Nigel Farage, velik zagovornik izstopa Velike Britanije iz EU.

Ko so jih želeli, so bili Britanci zunaj, ko so želeli Britanci noter, jih niso marali Britanci so imeli do evropskega povezovanja vedno nekakšen vroče-hladen odnos. Ko se je na začetku 50. let prejšnjega stoletja začelo evropsko povezovanje na čelu s Francijo in Zahodno Nemčijo, Britanci niso želeli biti zraven.

Pozneje so se premislili in se želeli včlaniti v Evropsko skupnost, predhodnico zdajšnje EU, vendar so bili takrat proti Francozi, odločen nasprotnik britanske pridružitve je bil zlasti tedanji francoski predsednik Charles de Gaulle.

Šele ko se je de Gaulle poslovil z oblasti, je Velika Britanija leta 1973 postala članica Evropske skupnosti. Le dve leti pozneje so se britanski volivci odločali o članstvu tudi na referendumu. Za članstvo je takrat glasovalo 67 odstotkov volivcev.

Bo leta 2017 v Veliki Britaniji referendum o izstopu iz EU? Zdaj, več kot štiri desetletja pozneje, se lahko zgodi, da bodo Britanci konec leta 2017 odšli na referendum, na katerem se bodo odločali, ali naj ostanejo v EU ali izstopijo iz nje.

Razpis referenduma je že pred časom obljubil britanski premier David Cameron, in sicer če bodo njegovi konservativci zmagali na parlamentarnih volitvah maja prihodnje leto. Na drugi strani je voditelj opozicijskih laburistov Ed Miliband marca letos zatrdil, da je takšen referendum malo verjeten, če bo zmagala njegova stranka.

Bo izstop gospodarsko zlomil Veliko Britanijo? Veliko bo seveda odvisno od tega, kako se bo na parlamentarnih volitvah odrezala stranka UKIP, s 27,5 odstotka glasov zmagovalka nedeljskih britanskih volitev za poslance Evropskega parlamenta. Ta je zlasti močna v vzhodni Angliji, vse bolj pa se krepi v drugih delih Anglije in tudi zunaj meja Anglije, v Walesu, Severni Irski in celo na Škotskem. Prepričevanje javnosti o koristnosti ali škodljivosti izstopa Velike Britanije iz EU pa se je že začelo. Kot piše nemški Die Welt, je ekonomist Joao Paulo Pessoa z London School of Economics, ki je eden od izdajateljev študije Brexit or Fixit, prepričan, da bi lahko bruto domači proizvod (BDP) Velike Britanije v primeru izstopa iz EU padel celo za 9,5 odstotka.

Izstop iz EU bi zdaj Britance gospodarsko še bolj prizadel, kot če bi izstopili pred finančno krizo leta 2007 – takrat bi bil padec BDP do sedemodstoten. V primeru izstopa bi Velika Britanija sicer lahko obdržala 0,5 odstotka BDP (lani je to znašalo 10,6 milijarde evra), ki gre zdaj v bruseljsko blagajno, a veliko je tudi slabih strani izstopa.

Na udaru bi bil zlasti britanski finančni sektor Obseg trgovine z evropskimi državami bi se zmanjšal, britanski izvozniki bi bili deležni višjih davkov in carin. Brexit – izstop Velike Britanije iz EU – bi udaril zlasti po finančnem sektorju, ki ustvarja velik del britanskega BDP. Londonski City je namreč poleg newyorškega Wall Streeta največje finančno središče na svetu.

Kar dve tretjini evropskega finančnega sektorja, okoli 71,6 milijarde evrov, odpade na Veliko Britanijo oziroma na posle, povezane z Veliko Britanijo, zato ne preseneča, da je po eni od anket kar 84 odstotkov vodilnih delavcev britanskega finančnega sektorja.

Poleg tega bi Otok izgubil položaj nekakšne izvozna točke za celotno EU, meni Passoa. Velika Britanija bi morala zaradi trgovanja z državami EU še naprej upoštevati velik del evropske zakonodaje, ne bi pa več imela vpliva na njeno oblikovanje.

Brexit kot spodbuda za britanski gospodarski razvoj? Obstajajo pa tudi študije, ki zagovarjajo izstop iz EU. Po študiji diplomata Iaina Mansfielda bi britanski BDP v primeru izstopa zrasel za 1,61 milijarde evrov. Velika Britanija bi po tej študiji z izstopom iz EU okrepila svoje sodelovanje z razvijajočimi se trgi na drugih celina, kar bi bilo finančno ugodno.

Da je položaj na Otoku še bolj zapleten, pa so "poskrbeli" Škoti. 4,1 milijona škotskih volivcev se bo namreč septembra letos na referendumu odločalo o neodvisni Škotski. Tudi pred škotskim referendumom gospodarska vprašanja igrajo pomembno vlogo – bo Škotski boljše ali slabše, če bo izstopila iz nekajstoletne unije z Anglijo?

Med Škotsko in Anglijo pa je zelo pomembna razlika, kar zadeva EU. Če sta v Angliji močno prisotna evroskepticizem in nasprotovanje EU, so Škoti veliki zagovorniki članstva v EU.

Neodvisna Škotska kot nova članica EU Škotska vlada, ki jo vodi Škotska nacionalna stranka, zato zagotavlja, da Škotska z neodvisnostjo ne bo izgubila članstva v EU, saj bi se po morebitnem uspešnem referendumu, ko bo Škotska formalno še vedno ostala del Združenega kraljestva Velike Britanije, začela pogajanja za hiter vstop neodvisne Škotske v EU. Tako bo Škotska z dnem, ko bo uradno postala neodvisna država, obenem postala tudi nova članica EU. V primeru uspeha obeh referendumov se lahko torej zgodi, da bo neodvisna Škotska (po)ostala del EU, preostali del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske pa bo izstopil iz EU in – kot menijo nasprotniki izstopa – tvegal hud gospodarski padec.