Ali Nemčijo po naslednjih volitvah čaka črno-zelena koalicija?

V zadnjem času se pojavlja vse več ugibanj o tem, ali se bo po volitvah naslednjega septembra zgodil zgodovinski precedens in bo Nemčijo prvič vodila črno-zelena koalicija. To bi pomenilo, da bi sile združili desnosredinska Krščansko demokratska unija (CDU) pod vodstvom trenutne kanclerke Angele Merkel in okoljsko naravnana in tradicionalno protivladna stranka Zelenih.

V primeru, da bi se takšna koalicija dejansko zgodila, bi ta predstavljala nepričakovano zgodovinsko spravo med uporniško levičarsko generacijo iz šestdesetih in njihovimi neodobravajočimi konservativnimi starši. Ko so se namreč leta 1983 v nemški Bundestag uvrstili prvi dolgolasi poslanci stranke Zelenih, so jih njihovi konservativni kolegi sprejeli z odkritim neodobravanjem. Vse od takrat naprej se stranki nikoli nista programsko zbližali in nista sodelovali v koalicijah ne na državni ravni ne v nobeni izmed večjih zveznih držav. Koalicije črno-zelenih, ki so se dejansko zgodile v manjših zveznih državah in v mestni državi Hamburg, pa so se končale neuspešno in z obžalovanjem.

Kako resno gre torej jemati trenutna ugibanja o morebitni veliki združitvi zgodovinsko nepomirljivih nasprotnikov? Mnenja o tem so deljena. V resnici stranki ločuje bolj slog kot vsebina. Obe se strinjata o okoljski politiki (odstranjevanje jedrskih elektrarn), strogi proračunski disciplini (sta proti posojanju in potrošnji denarja prihodnjih generacij) in obe si prizadevata za tesnejšo evropsko integracijo z namenom reševanje krize evroobmočja. Ta tri vprašanja spadajo med najpomembnejša, s katerimi se mora soočiti vsakokratna nemška vlada. Stranki imata sicer različne poglede na priseljensko politiko, pravice istospolnih in druge družbene tematike, a te niso tako visoko na seznamu, kot že omenjene tri.

Z novo predsednico bodo šli Zeleni proti politični sredini

Politični analitiki pa že opozarjajo, da bi takšna koalicija lahko bila najbolj konservativna v zgodovini nemške zvezne republike. "Okoljevarstvo je v resnici globoko konservativna tema," je prepričan Andreas Busch, profesor politologije na univerzi v Göttingenu, sklicujoč se na jedro programa stranke Zelenih. Do zdaj je sicer obveljalo prepričanje, da se bo v naslednjem sklicu Bundestaga Nemčija spet vrnila k črno-rdeči koaliciji, v kateri je med letoma 2005 in 2009 sodelovala levosredinska Socialdemokratska stranka (SPD). Po napovedih naj bi se v parlament uvrstilo šest strank in zapletena koalicijska aritmetika narekuje, da bi bila to v resnici edina možnost za koalicijsko vlado dveh strank.

Takšne so bile napovedi do tega konca tedna. Vse skupaj pa se je spremenilo po tem, ko so zeleni za predsednico izvolili Katrin Göring-Ekhardt, zmerno protestantsko teologinjo iz vzhodne Nemčije. Ekhardtova bo od zdaj naprej stranko vodila skupaj z Jürgenom Trittinom, nekdanjim okoljskim ministrom in prvakom strankinega levega krila. Njena izvolitev nakazuje, da si stranka želi močnejšega premika proti politični sredini. Kljub temu pa tako v CDU kot pri Zelenih v javnosti še naprej kategorično zavračajo možnost, da bi sodelovali. Merklova je takšna ugibanja še pred dvema letoma zavračala kot iluzorna in tudi zdaj vztraja, da si želi še naprej vladati skupaj z liberalnimi demokrati (FDP). A slednjim javnomnenjske ankete niso več naklonjene in jih postavljajo celo pod parlamentarni prag, zato bo tudi Merklova po vsej verjetnosti primorana iskati nove partnerje.