Mahmud Ahmadinedžad je v iranskem parlamentu prisegel kot iranski predsednik. Njegovo prisego je spremljal opozicijski protest, ki ga je policija razgnala s solzivcem.
V prvem govoru po nastopu drugega mandata je dejal, da je njegova izvolitev zaznamovala začetek velikih sprememb v Iranu in po svetu.
"Uprli se bomo zatiralskim silam"
"12. junij je začetek velikih sprememb v Iranu in po svetu," je dejal Ahmadinedžad v govoru po prisegi. Zagotovil je, da se bo Iran uprl "zatiralskim silam". "Uprli se bomo zatiralskim silam in poskušali popraviti globalne diskriminatorne mehanizme, od česar bi imeli korist vsi narodi na svetu," je poudaril.
Ahmadinedžad se je obregnil tudi ob ravnanje Washingtona, ki mu ni želel čestitati ob gladki zmagi na volitvah 12. junija. "Rekli so, da bodo priznali volitve, ne bodo pa mi čestitali. To pomeni, da si želijo le demokracijo, ki bo služila njihovim interesom, in ne spoštujejo odločitve in pravic ljudi," je poudaril.
"Nihče v Iranu ne čaka na vaše čestitke"
"Sporočamo vam, da nihče v Iranu ne čaka na vaše čestitke. Iranci ne bodo spoštovali ne vaših grdih pogledov in ustrahovanja ne nasmehov in pozdravov," je še dejal Ahmadinedžad. Bela hiša je v torek priznala, da je Ahmadinedžad "izvoljeni" predsednik Irana, da pa mu ne namerava čestitati za zmago.
Ahmadinedžadovi tekmeci so slovesnost bojkotirali, med drugim vplivni klerik Akbar Hašemi Rafsadžani in glavni tekmec na volitvah Mir Hosein Musavi.
Protestnike so razgnali s solzivcem
Ob Ahmadinedžadovi prisegi so se na trgu Baharestan blizu parlamenta zbrali opozicijski protestniki. Policisti in pripadniki prostovoljne islamske milice Basidž so množico razgnali s solzivcem. Po navedbah očividcev so protestniki vzklikali gesla proti Ahmadinedžadu. Skupina ljudi je poskušala protestirati tudi v bližnji ulici Džomhuri, a jim je policija to preprečila.
Opozicija ne bo odnehala
Opozicijski voditelj Musavi je izjavil, da aretacije protestnikov ne bodo ustavile gibanja, ki nasprotuje ponovni izvolitvi Ahmadinedžada. "Opazil sem nastanek močnih narodnih čustev med volitvami ... ki so združili različne družbene skupine," je zapisal na spletni strani Ghalamnews. "Nekateri mislijo, da bo z aretacijo ljudi, za katere verjamejo, da so vodje protestov, problem rešen. Dejstvo je, da je to gibanje preživelo, kar nakazuje, da aretacije niso uspešne," je dodal Musavi.
Ena najhujših političnih kriz v Iranu
Sporna zmaga Ahmadinedžada je Iran pahnila v eno najhujših političnih kriz po islamski revoluciji leta 1979. Izid volitev je sprožil množične ulične proteste, nakazale pa so se tudi razpoke v enotnosti vladajoče elite. V povolilnem nasilju, ki je v mednarodni skupnosti naletelo na številne obsodbe, je bilo ubitih najmanj 30 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Okoli 2000 ljudi so sprva prijeli, od katerih so jim približno 110 v minulih dneh začeli soditi.
2
