Afganistan – konec pravljice za prebivalce

Letos mineva že 11 let, odkar so ZDA skupaj z avstralskimi, britanskimi in afganistansko združeno fronto začele z operacijo Trajna svoboda, ki je del vojne proti terorizmu – to so ZDA razglasile po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Čeprav je bil prvotni cilj ZDA najti Osamo bin Ladna, idejno vodjo teroristične organizacije Al Kaida, pa je pozneje v Afganistanu ostala zaradi uporniških skupin, ki so kalili mir v državi.

Pozneje se je vojni proti terorizmu pridružila še zveza Nato, ki je v Afganistan napotila misijo Isaf, pa vojna namesto nekaj mesecev, kot je bilo sprva pričakovano, traja že nekaj let. V zadnjem času so zahteve po umiku zahodnih sil iz Afganistana vse glasnejše, po napovedih pa naj bi se vse tuje sile z afganistanskega ozemlja umaknile do konca leta 2014.

Ameriška strategija, ki so jo poimenovali strategija srca in razuma, je predvidevala ravnotežje med vojaško prisotnostjo in civilno iniciativo, kar se je v praksi izkazalo na eni strani kot nekakšna mešanica vojaških akcij proti talibanom, na drugi pa kot gradnja novih objektov in vpeljava programov, s katerimi so si Američani želeli pridobiti naklonjenost prebivalcev.

Odhod vseh sil do konca leta 2014 Tako ZDA kot zveza Nato so že napovedale odhod z afganistanskih tal do konca leta 2014, ena od težav pa se nanaša na samo logistiko. Kot je izpostavil nemški Spiegel, je nemška vlada že zdaj zaskrbljena nad tem, kako bo toliko vojakov prepeljala nazaj v Nemčijo, pri tem pa se spominjajo na vietnamsko vojno in kako so lokalni prebivalci zadrževali ameriške vojake, da ne bi odšli in jih prepustili njihovi usodi. Pri tem pa je nemško obrambno ministrstvo opozorilo, da ni težava samo v številu vojakov, temveč tudi v vsej opremi, ki bi jo morali po koncu misije prepeljati nazaj v Nemčijo. Nemška vlada se že ukvarja s tem, kako bo vojake in opremo prepeljala v Nemčijo – letalski prevoz je predrag za tolikšno količino opreme, zato se nagibajo k temu, da bi jo prepeljali z vlakom, vendar pa tudi tu ni nič zagotovljenega zaradi nemirnih držav, skozi katere bi morali potovati.

Zdaj, ko se odhod Američanov in drugih sil bliža, pa se pojavlja tud vprašanje, kaj se bo zgodilo po tem, ko bodo tuje sile odšle. Nekateri, med njimi tudi Afganistanci, so prepričani, da zaradi preobsežnega financiranja ameriške vlade afganistanska vlada vzpostavljenih programov sama ne bo mogla financirati. Pri tem pa je ameriška agencija za mednarodni razvoj opozorila, da je večina programov ogrožena, saj ni oblikovanih nobenih konkretnih tranzicijskih načrtov.

Američani in Britanci so že zaprli nekaj ustanov Tako so bili Američani in Britanci pretekli mesec prisiljeni zapreti nekaj šol in bolnišnic, čeprav so za njihovo gradnjo porabili več milijonov ameriških dolarjev. Uradna razlaga je bila, da so prišli do sklepa, da si afganistanska vlada po njihovem odhodu ne bo mogla privoščiti njihovega vzdrževanja. "Seveda smo zgradili preveč objektov, pri tem pa nismo razmišljali o tem, kako bodo Afganistanci za to plačali," je povedal eden od britanskih uradnikov za Guardian. Afganistanci zaskrbljeno zrejo v prihodnost, saj so marsikateri med njimi prepričani, da posredovanje zahodnih sil ni rešilo njihovih težav, saj je korupcija v vladi Hamida Karzaja močno prisotna. Glede na indeks korupcije, ki ga vsako leto objavlja organizacija Transparency International, pa je Afganistan četrta najbolj koruptivna država na svetu. Čeprav je korupcija prisotna v vsej vladni strukturi, pa so nekateri prepričani, da bodo razmere še slabše, ko bo leta 2014 potekel drugi mandat predsednika Karzaja, afganistanska ustava pa za zdaj ne omogoča, da bi Karzaj kandidiral še za tretji zaporedni predsedniški mandat. Njegov nasprotnik Abdulah Abdulah pa je prepričan, da se po izvolitvi novega predsednika ne bo veliko spremenilo. "Po zadnjih volitvah sem upal, da se bodo stvari spremenile, vendar se to ni zgodilo," je povedal Abdulah Abdulah.

Talibani že slavijo zmago nad tujimi sovražniki Da se lahko razmere še poslabšajo, pa je postalo jasno, ko so talibani pozdravili napoved odhoda tujih sil iz Afganistana. "S pomočjo Alaha in neustrašnih Afganistancev pod vodstvom džihadistov smo porazili vojaško veličino in številne strategije ZDA in zveze Nato," so pred kratkim sporočili talibani v izjavi za javnost. Zahodne sile se zavedajo, da imajo malo časa, da Afganistance naučijo vsega, predvsem pa tega, kako na lastno pest preprečiti nove napade talibanskih skrajnežev in v svojih rokah obdržati ozemlje, ki so ga zavzeli z ameriškimi in Natovimi silami. Med urjenjem jih Američani učijo, kako izslediti doma narejene bombe, ki so v Afganistanu zelo pogoste, hkrati pa so afganistanski vojski prepustili glavno vlogo pri odgovoru na napade talibanov.

V 11 letih naj bi bilo v Afganistan napotenih 130 tisoč čet iz 50 držav, v krvavih bojih naj bi umrlo približno 2100 ameriških vojakov, 3200 Natovih vojakov in več kot 20 tisoč afganistanskih civilistov.