Sodišče v Limi je nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija spoznalo za krivega kršenja človekovih pravic med vladanjem v začetku 90. let minulega stoletja in mu dosodilo 25 let zapora.
V najtemnejših dneh na koncu uspešnega boja proti levičarskim gverilskim gibanjem je namreč Fujimori nudil politično kritje vojaškemu vodu smrti.
Najdaljše in najdražje sojenje v zgodovini države
Sojenje, ki se je začelo decembra 2007, je bilo najdaljše in najdražje v zgodovini države in prvo sojenje zaradi kršenja človekovih pravic proti kakemu izvoljenemu predsedniku latinskoameriške države v njegovi domovini. Kršitve, katerih je bil obtožen danes 70-letni Fujimori, so povezane z dvema dejanjema voda smrti, imenovanega La Colina.
Prvo sega v november leta 1991, ko je bilo na pikniku v predmestju ubitih 15 ljudi, vključno z osemletnim dečkom, drugo pa v julij 1992, ko je bilo ugrabljenih in ustreljenih devet študentov in njihovi profesorji. Sodišče je poleg tega preiskovalo tudi primer ugrabitve poslovneža in novinarja, ki sta bila kritična do njegovega režima.
Večina prebivalcev Peruja ga dojema za krivega
Fujimori je vztrajno zatrjeval, da je nedolžen, kazenski pregon pa označil za politično motiviranega. Javnomnenjske raziskave so kljub temu pokazale, da ga večina prebivalcev Peruja dojema za krivega. Po razsodbi je že napovedal pritožbo.
Fujimorijeva hčerka razmišlja o predsedniški kandidaturi
Kazen, ki jo je Fujimoriju dosodilo sodišče, bi pravzaprav lahko pomenila dosmrtno kazen za nekdanjega perujskega predsednika, čigar slabo zdravstveno stanje je botrovalo razvlečenemu sojenju. Njegova 34-letna hčerka in poslanka Keiko je sicer dejala, da razmišlja o kandidaturi na predsedniških volitvah leta 2011, ter da bo v primeru zmage - po javnomnenjskih raziskava je ta mogoča - pomilostila svojega očeta.
2
